Jožef Žehel

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Jožef Žehel
Rojstvo11. februar 1824({{padleft:1824|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:11|2|0}})
Gornji Grad
Smrt31. marec 1898({{padleft:1898|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:31|2|0}}) (74 let)
Mozirje
DržavljanstvoFlag of Austria-Hungary (1869-1918).svg Avstro-Ogrska
Poklicduhovnik, pisatelj, prevajalec
Poznan popripovednik

Jožef Žehel (tudi Šehel, Schechel), slovenski duhovnik in pripovednik, * 11. februar 1824, Gornji Grad, † 31. marec 1898, Mozirje.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Po končani ljudski šoli v rojstnem kraju je obiskoval gimnazijo v Celju (1837–1843) in licej v Gradcu (1843-1845). Bogoslovje je študiral v Celovcu (1845-1849). Kaplanoval je na Vinskem vrhu pri Šmarjah (prej Sv. Štefan pri Žusmu) (1849–1851), v Ribnici na Pohorju (1851–1852), v Šmartnem pri Slovenj Gradcu (1852–1856), na Zibiki (1856–1858) in na Vranskem (1858–1862). Župnik je bil v Lučah (1862-1871), Šempetru v Savinjski dolini (1871-1886) in Mozirju (1886-1898).

Žehel je bil marljiv sodelavec lista Drobtinice, v katerem je sodeloval z izvirnimi vzgojnimi črticami, idealiziranimi življenjepisi in krajšimi poročili. O njegovem prvem prispevku Kako se oča Jamnik na daljno pot odpravljajo (1856) je A. M. Slomšek pisal uredniku M. Stojanu: »Oče Jamnik od Žehla je odličen«, kar je Žehla gotovo opogumilo, da je nadaljeval z opisovanjem oseb in dogodkov, ki jih je doživljal: Romar (1856), Filip Bomar (1857), Žena – da je kaj (1857), Bedak (1858), Zlata tobakera (1858), Pot luči naprot (1859/60) idr. Prosto je iz nemščine prevedel deli Albana Stolza Ali ne veste, da ste tempelj božji (1858) in Morska noga (1859/60). Narodopisno je zanimiv članek Še nekaj za tiste, ki se ženijo ali može (1861), kjer opisuje ženitovanjske običaje na Vranskem. Vanj je vpletel zdravice in pesmi z notami v prilogi: Lilije in vertnica, Devištva lepota in vrednost, božično Kako Marija in Jožef po Betlehemu prenočiše išeta. Dopisoval je tudi v Novice. Snovno in oblikovno so Žehlovi spisi slikoviti, očitna pa je moralistična tendenca.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Richter Jakob. "Žehel Jožef". Slovenski biografski leksikon. Slovenska biografija. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013.