Mihael Stojan

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Mihael Stojan
Rojstvo1. september 1804({{padleft:1804|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:1|2|0}})[1] ali 1804[2]
Teharje
Smrt10. april 1863({{padleft:1863|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:10|2|0}})[1]
Braslovče
EtničnostSlovenec
DržavljanstvoFlag of the Habsburg Monarchy.svg Avstrijsko cesarstvo
Poklicduhovnik in nabožni pisec, prosvetni delavec, sodelavec Antona Martina Slomška  *
Poznan poKnjiga: "Miloserčnost do živali", izšla v Ljubljani, 1846.

Mihael Stojan, slovenski nabožni pisec in duhovnik, * 1. september 1804, Teharje, † 10. april 1863, Braslovče.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Mihael Stojan je bil rojen 1. septembra 1804 na Teharjah. Mladostna leta je preživel na Teharjah, kjer je obiskoval in zaključil osnovno šolo, nakar je bil nekaj časa pastir na Hrvaškem blizu Rogatca. Na pobudo teharskega župnika je končal nižjo gimnazijo (1818-1824) v Celju. Po končani gimnaziji je odšel na študij filozofije v Gradec (1824-1826) in potem bogoslužja (1826-1830) v Celovcu. Njegova prva služba je bila v Trbovljah, kjer je bil kaplan med leti 1830-1833. Nato je kaplanoval v Novi cerkvi in po župnijskem izpitu postal župnik pri Mariji Reki (1835-39), župnik na Gomilskem (1839-1846). Največji pečat kot duhovnik je pustil v Braslovčah, kjer je služboval kot župnik in dekan med letoma 1849 do smrti leta 1863, ko je bil star le 59 let. Na Stojana je odločilno vplival njegov spiritual v Celovcu Anton Martin Slomšek, s katerim si je vse življenje intenzivno dopisoval. Stojan se je pod njegovim vplivom vnel za slovenščino in se vključil v splošnoprosvetno, literarno in drugo javno delo. Prispeval je spise za publikacije, ki jih je organiziral Slomšek. V letih 1856-1859/60 je prevzel uredništvo »Drobtinic« in v njih objavljal nekaj svojih pridig verskospodbudnih člankov in nekaj pesmi. Prevajal je molitvenike po tujih predlogah. Sprva je bil navdušen tudi nad ilirizmom in zbiral gradivo za ilirski slovar. Dejavno se je vključil v slovenizacijo osnovnega šolstva, v Braslovčah je ustanovil župnijsko knjižnico. Obnavljal in olepševal je braslovško cerkev s kipi Matevža Tomca in s slikami Matevža Langusa. V braslovški občini je opravljal tudi funkcijo okrajnega šolskega načelnika.

Delo[uredi | uredi kodo]

Miloserčnost do žival (1846)

Mihael Stojam je na poziv in spodbujanje Slomška v Drobtinice prispeval spise v Slomškove publikacije, predvsem pa je za razvoj slovenščine na verskem področju prevedel več tujih molitvenikov kot npr.: Hvala ino počešejne pred presvetim Rešnim Telesam (ok. 1832, 1838); Dušni raj v pobožnih molitvah (Celje 1838–65); Ključek zlat nebeških vrat (po Hauberju in Blumu, Gradec 1841–4); Voditel proti oblubleni deželi (Celovec 1843); Ludovika Blozja (Fr. Blois) Napeljevanje h keršanskimu življenju (Ljubljana 1847); Marije rožen cvet (Celovec 1855); Sveti evangelji z molitvami ino branjem za vse nedele, praznike ino imenitne godove (s katekizmom in pesmarico, Ljubljana. 1845–53). Napisal in izdal pa je tudi dve poljudnopoučne knjige: Nauk porodništva za babice (ok. 1837) in Miloserčnost do žival (Ljubljana 1846). Honorarjem se je odpovedoval, da so bile knjige cenejše in lažje dostopne.

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Slovenska biografijaZnanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
  2. Dr. Constant v. Wurzbach Stojan, Michael // Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich: enthaltend die Lebensskizzen der denkwürdigen Personen, welche seit 1750 in den österreichischen Kronländern geboren wurden oder darin gelebt und gewirkt habenWien: 1856. — Vol. 39. — S. 136.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Gspan, Alfonz: Stojan, Mihael (1804–1863). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi614875/#slovenski-biografski-leksikon (24. november 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 11. zv. Stelè - Švikaršič. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1971.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  • Alfonz Gspan. "Stojan Mihael". Slovenski biografski leksikon. Slovenska biografija. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013.