Jože Dolgan

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Jože Dolgan
Portret
Rojstvo15. november 1886({{padleft:1886|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:15|2|0}})
Dolnja Košana
Smrt26. februar 1965({{padleft:1965|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:26|2|0}}) (78 let)
Ljubljana
Narodnostslovenska
Druga imenaJosip Dolgan
DržavljanstvoFlag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Poklicučitelj, partizan
StaršiJosip Dolgan
Marija Pupis
SorodnikiMilena Dolgan (hčerka)

Jože Dolgan (tudi Josip Dolgan), slovenski učitelj, * 15. november 1886, Dolnja Košana, † 26. februar 1965, Ljubljana.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Po maturi na ljubljanskem učiteljišču (1906) je poučeval v raznih krajih. Od 1911 je bil učitelj v Studenem pri Postojni, od 1923 je bil učitelj in ravnatelj v Trnovem pri Ilirski Bistrici, nakar je bil 1926 premeščen v Cordenons (pokrajina Pordenone). Še isto leto se je preselil v Kraljevino Jugoslavijo. Do 1939 je bil ravnatelj v Planini pri Rakeku, nato do nemške okupacije 1941 pa okrajni šolski nadzornik v Litiji. Po preselitvi v Ljubljano (1941) je takoj začel delovati v narodnoosvobodilni borbi. Na Rogu je setavil učni načrt za osnovne šole na osvobojenem ozemlju, sodeloval pri sestavi učbenikov zanje ter na Primorskem in jeseni 1944 v Dobličah pri Črnomlju vodil tečaje za partizanske učitelje.[1] Po osvoboditvi je bil vodja tečajev za mlade učitelje v gradu Rovne pri Pivki, v Kranju in Celju, nato pa do 1948 ravnatelj dvorazredne gospodarske šole v Kopru.

Kot učitelj v raznih krajih je spoznaval kmečka vprašanja ter se ob njih še posebej zavzemal za vzgojo in izobraževanje kmečke mladine. Izkušnje pri prosvetnem in šolskem delu je uspešno povezoval z najnovejšimi pedagoškimi dosežki v svetu in doma, zlasti z delavno šolo, ter tako spodbujal celotno šolsko in izobraževalno reformno gibanje v Sloveniji in Jugoslaviji. Z Ernestom Vrancem sta 1932 sestavila učni načrt in podrobni učni načrt za osnovne šole, ki sta bila temelj reforme osnovnega šolstva v Jugoslaviji. Objavil je več kot 30 razprav in člankov pedagoške, dodaktične in sociološke vsebine v listih Popotnik, Sodobni pedagog, Prosvetni delavec, Učizeljski tovariš in drugih. Njegovo izvirno delo je Zgodovina kmetijskega šolstva na slovenskem ozemlju do osvoboditve 1945; objavljen je le 1. del v knjigi Prispevki k zgodovini kmetijskega šolstva na Slovenskem (1967), celoten rokopis pa hrani Slovenski šolski muzej.[2]

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

  • Podrobni učni načrt za ljudske šole (COBISS)

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. Primorski slovenski biografski leksikon (1977). Snopič 4. Gorica: Goriška Mohorjeva družba
  2. Enciklopedija Slovenije. (1988). Knjiga 2. Ljubljana: Mladinska knjiga.