János Pénzes

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
prevzvišeni gospod Janez Penzeš
škof v Subotici
Penzes Doroslovo.jpg
Domače imeJános Pénzes
Cerkevkatoliška Cerkev
ŠkofijaRimskokatoliška škofija Subotica
Imenovan25. april 1989 (imenoval ga je Janez Pavel Veliki)
Ustoličen18. junij 1989 (prejel škofovsko posvečenje)
PredhodnikMatiša Zvekanović
Redovi
Duhovniško posvečenje29. junij 1968 (Subotica)
Škofovsko posvečenje18. junij 1989
posvečevalec Montalvo, nuncij v Jugoslaviji[1]
Perko, beograjski nadškof
Zvekanović,
Osebni podatki
Rojstvo (1943-08-10) 10. avgust 1943 (76 let)
Bajmok (Madžarsko kraljestvo (sedaj Srbija)  *
NarodnostMadžar
StaršiLazar Penzeš (madžarsko Lázár Pénzes)
Marija rojena Kanjo (madžarsko Mária Kanyó)
Alma materPazmaneum v Budimpešti [2]
Grb
Geslo
Ego sum nolite timere
Catholic-hierarchy.org

János Pénzes (tudi Ivan Penzeš * 10. avgust 1943 Bajmok, Madžarsko kraljestvo) je madžarski duhovnik in katoliški škof v Subotici.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Poreklo in izobrazba[uredi | uredi kodo]

Oče Lazar Penzeš (madžarsko Lázár Pénzes) in mati Marija rojena Kanjo (madžarsko Mária Kanyó) sta živela v Bajmoku v Bački, ko se jima je rodil sin Janez 10. avgusta 1943. Poleg srbskega ima torej že od rojstva tudi madžarsko državljanstvo. [4] V nižje razrede osnovne šole je hodil v domačem Bajmoku, a klasično gimnazijo – danes bi to bili višji razredi osnovne šole in gimnazija – [5] je obiskoval v Zagrebu (1951-1961); prav tam tudi bogoslovje (1961-1969)[6]

Na Pazmaneumu v Budimpešti [7] je dosegel licenciat, a 1998 tudi doktorat z obrambo disertacije iz znanega dela svetega Avguština[8].

1968 ga je v Zagrebu posvetil za subdiakona in diakona zagrebški nadškof in kardinal Franjo Kuharić. V Subotici pa ga je posvetil za duhovnika na soboto 29. junija istega leta škof Matiša Zvekanović.

Cerkvene službe[uredi | uredi kodo]

Najprej je bil v Adi Kaplan (1968-1969), nato v subotiškem semenišču Paulinumu upravnik (1969-1971) ter veroučitelj (od 1970), beležnik v škofijski pisarni (1971-1972), v Horgošu župnijski upravitelj (1972-1976) in tam župnik (1976-1989). Odlikoval se je po tem, da je vsako leto opravil hišni blagoslov, o čemer je vodil točno evidence. Tako je 1973 blagoslovil 832 hiši, a 1989 će kar 1430 in sicer od praznika Svetih treh kraljev pa vse do konca marca. V času njegovega pastirovanja je zelo porastlo število prvoobhajancev in birmancev. O svojih bogatih pastoralnih izkušnjah je napisal 1985 tudi knjigo A házszentelés jelentőségePomen blagoslova hiš, ki naj bi spodbudila duhovnike in vernike, da bi to starodavno navado ohranjali ali obnavljali. [9]

Poleg svojega župnijskega dela je bil od 1973 svetovalec za knjižnico-arhiv-muzej pri Jugoslovanski škofovksi konferenci, a od 1974 član njenega katehetskega odbora. V bivši skupni državi je bil podpredsednik pri omenjeni Jugoslovanski škofovski konferenci, pa tudi predsednik liturgičnega in redovniškega sveta.

Na škofijski ravni je bil branilec vezi glede zakonskih postopkov (1976-1989), član duhovniškega sveta (od 1980), škofijski svetovalec (konzultor – 1980-1989), ter dekan v Subotici (1981-1989). [10]

Škof[uredi | uredi kodo]

25. aprila 1989 ga je papež Janez Pavel II. imenoval za subotiškega škofa, a na nedeljo 18. junija je prejel škofovsko posvečenje.

Na posebno preizkušnjo ga je postavila nesrečna državljanska vojna, ki je terjala mnogo nedolžnih življenj ter razbila Titov mit o bratstvu in edinstvu (jugo)slovanskih narodov. Posledično je pripeljala do razpada Jugoslavije, ter daljnosežne gospodarske, človeške in politične škode, ki jo je čutiti skozi desetletja vse do danes. [11] Mnoge težave in preizkušnje, množično izseljevanje katoličanov v tujino zaradi revščine in pritiskov, kakor tudi soočanje s človeškimi žaloigrami – so načele njegovo zdravje in je moral poiskati zdravniško pomoč, da je lahko naprej opravljal svojo odgovorno službo. Obenem si je poiskal nekaj pomočnikov zlasti za birmovanje. [12]

Priznavajo ga za strokovnjaka na področju teologije, ekleziologije [13] in patrologije. [14]

Duhovna srečanja, obnove, nove cerkve[uredi | uredi kodo]

18. maja 2016 je bila duhovna obnova za duhovnike in redovnike ter slovesno odprtje izrednega svetega leta Božjega usmiljenja v božjepotni cerkvi Marijinega rojstva v Doroslovem v Bački, ki ga je napovedal papež Frančišek. Slovesno odpiranje svetih vrat je vodil subotiški škof Janez Penzeš, pridigal je banatski škof Ladislav Nemet, mašo je vodil novi apostolski nuncij v Srbiji Suriani, poleg 80 duhovnikov sta bila navzoča tudi tedanji grkokatoliški egzarh Jurij Džudžar in rimskokatoliški škof za Srem Jurij Gašparovič.

Narodnostne razmere[uredi | uredi kodo]

Sorazmerno mlad (45 let) se je moral spopadati že takoj od začetka z mnogimi težavami. Njegov prednik je bil Hrvat, in napetosti med tema katoliškima narodoma se vedno znova kažejo ob škofovskem imenovanju, saj je Penzeš kot prvi Madžar zasedel škofijski sedež v Bački. Po Trianonski pogodbi – ki je presekala z novimi državnimi mejami kar nekaj škofij – med drugimi tudi koločko – je Bačka škofija dobila sedež v Subotici, medtem ko je prej spadala pod Kološko škofijo in metropolijo. Duhovniki in verniki so vanj stavili velika pričakovanja – pa mu niso mogli resno očitati pristranskosti v korist enega ali drugega naroda.

Duhovniki Madžari pravijo, da škof - čeprav sam Madžar - vsak dan v škofovi kapeli mašuje hrvaško - da bi pokazal svojo naklonjenost do teh svojih vernikov - kar bi bil lep zgled za tiste škofe, ki imajo npr. slovensko govorečo manjšino v svojih škofijah - najsi bo to v zamejstvu, po krajih bivše Jugoslavije, ali pa v tujini; podobno velja seveda tudi za slovenske in vse druge dušne pastirje glede odnosa do raznih manjšin, ki jih je po svetu vedno več.

Bilo je obdobje, ko se je širilo prizadevanje, da bi imela subotiška škofija pomožnega škofa, ki bi predvsem oskrboval hrvaško govoreče vernike. Moram povedati, da so gibanje za pomožnega škofa v Subotici začeli Madžari, ko je bil tukaj škof še Hrvat.

Vsi madžarsko govoreči bogoslovci začenjajo bogoslovne študije na Madžarskem, hrvaški na Hrvaškem, razen če želijo drugače. Mislim, da je pomembno, da se tudi madžarski semeniščniki naučijo dobro hrvaško, in da hrvaški duhovniki v naši škofiji vsaj kolikor toliko razumejo naš jezik. Mnogi med njimi se trudijo govoriti po madžarsko. Tako je precej hrvaških duhovnikov zmožnih madžarsko prebrati vsaj mašo, mnogi med njimi pa so se našega jezika naučili takao dobro, da lahko po več let delujejo na madžarskih ali dvojezičnih farah. [15]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Gabriel Montalvo Higuera (1930-2006) je bil kolumbijski katoliški duhovnik, nadškof in nuncij od 1974, v Jugoslaviji 1986-1993.
  2. angleško Pázmány Péter Catholic University;. latinsko Universitas Catholica de Petro Pazmany Nominata; madžarsko Pázmány Péter Katolikus Egyetem tj. slovensko Katoliška univerza Pázmány Péter
  3. Mt 14, 27
  4. Horváth Árpád SJ (2018). "Püspökség a Bácskában". A Szív 104 (6): 12–15. ISSN 0866-1707. 
  5. naziv za takratno klasično gimnazijo, ki je bila zasebna šola brez pravice javnosti v lasti katoliške Cerkve, a pravzaprav malo semenišče, je bil celoten naziv: hrvaško Srednja škola za spremanje svećenika tj. slovensko Srednja šola za pripravo na duhovništvo
  6. Bogoslovje hrvaško Katolički bogoslovni fakultet u Zagrebu tj. slovensko Katoliška bogoslovna fakulteta v Zagrebu je bilo 1952-1990 izločeno iz Zagrebškega vseučilišča
  7. angleško Pázmány Péter Catholic University;. latinsko Universitas Catholica de Petro Pazmany Nominata; madžarsko Pázmány Péter Katolikus Egyetem tj. slovensko Katoliška univerza Pázmány Péter
  8. disertacija z naslovom: madžarsko Evangelizáció szent Ágoston „De catechizandis rudibus" című művében; slovensko Evangelizacija svetega Avguština v delu „De catechizandis rudibus"
  9. "Hodis". Delivegeken. Pridobljeno dne 4. november 2019. 
  10. "P > Pénzes". Magyar Katolikus Lexikon. Pridobljeno dne 4. november 2019. 
  11. "Decades later, Bosnia still struggling with the aftermath of war". PBS NewsHour. 19 November 2017. 
  12. "P > Pénzes". Magyar Katolikus Lexikon. Pridobljeno dne 4. november 2019. 
  13. Ime ekleziologija izhaja iz grščine prek latinščine: (grško ἐκκλησία; latinsko ecclesia – v pomenu shod, cerkveni shod ali srečanjeCerkev). V krščanskem bogoslovju pomeni ekleziologija preučevanje krščanstva, njegov izvor, odnos do Kristusa , njegove vloge pri zveličanju, cerkveni disciplini ter odnos do poslednjih reči (eshatologija); pa tudi vlogo in pomen cerkenega vodstva.
  14. "Hodis". Delivegeken. Pridobljeno dne 4. november 2019. 
  15. "Beszélgetés Pénzes Jánossal, az ötvenéves Szabadkai Egyházmegye aranymisés főpásztorával". Horváth Árpád SJ v: A Szív. Pridobljeno dne 3. november 2019. 

Dela[uredi | uredi kodo]

  • Vasárnapi szentmise (1984 – Nedeljska maša)
  • A házszentelés jelentősége (1985 – Pomen blagoslova hiš)
  • Hittel élni jó: kézikönyv az ifijúsági csoport számára (Szabadkai Egyházmegye Hitoktatási Tanácsa, Horgos, 1987 – Živeti po veri je dobro: priročnik za mladinski verouk)
  • Szent Ágoston: De catechizandis rudibus. A képzetlenek hitre neveléséről (ford.; Patrisztikus füzetek, Agapé, Újvidék, 2001 – Sveti Avguštin: Verouk za nepoučene)

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

(srbohrvaško )
(madžarsko)
(angleško)