Ivan Fjodorovič Kruzenštern

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ivan Fjodorovič Kruzenštern
Pripadnost Ruski imperij
Rod/služba Ruska imperialna mornarica
Aktivna leta1692–1728
ČinAdmiral
PriznanjaRed svetega Jurija
Red svetega Aleksandra Nevskega
Red svete Ane
Red rdečega orla
Red belega orla
Red svetega Vladimirja

Ivan Fjodorovič Kruzenštern (rusko Ива́н Фёдорович Крузенште́рн), ruski mornariški častnik in raziskovalec. * 10. oktober 1770, Haggud, Estonska gubernija, Ruski imperij, † 12. avgust 1846, Dvorec Kiltsi, Estonska gubernija, Ruski imperij.

Vodil je prvo rusko obplutje sveta.[1]

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Kruzenštern se je rodil v Haggudu, Grofija Harrien, Estonska gubernija, Ruski imperij v družini Baltskih Nemcev, ki je izhajala iz švedske aristokratske družine von Krusenstjerna, ki je ostala v provinci tudi po njeni priključitvi Rusiji. Leta 1787 se je pridružil Ruski imperialni mornarici in je služil med vojno s Švedsko. Nato je med letoma 1793 in 1799 služil v Kraljevi vojni mornarici in obiskal Indijo, Kitajsko in Ameriko.[2]

Car Aleksander I. je Kruzenšterna poslal na potovanje na daljnevzhodno obalo Azije za vzpostavitev pomorskih povezav s Kitajsko mimo rta Dobrega upanja in rta Horn.[2] Pod pokroviteljstvom carja Aleksandra, grofa Nikolaja Petroviča Rumjanceva in Rusko-ameriške družbe je Kruzenštern vodil prvo rusko obplutje sveta. Glavni namen tega podviga je bil razvoj trgovine s krzni z Rusko Ameriko.[3] Drugi cilji odprave dveh ladij so bili vzpostavitev trgovine s Kitajsko in Japonsko, lajšati trgovine z Južno Ameriko in preučiti obalo Kalifornije in zahodne Severne Amerike za morebitno kolonijo.

Družinski grb Kruzenšternov

Dve ladji, Nadježda pod poveljstvom Kruzenšterna in Neva pod poveljstvom kapitana Jurija Fjodoroviča Lisjanskega sta izpluli iz Kronštata, avgusta 1803, obpluli irt Horn Južne Amerike, dosegli severni Tihi ocean in se vrnili mimo rta Dobrega upanja v Južni Afriki. Kruzenštern se je vrnil v Kronštat avgusta 1806.[2] Oba pomorščaka sta naredila zemljevide in podrobne zapise o njunih potovanjih.

Po vrnitvi je Kruzenštern napisal podrobno poročilo "Reise um die Welt in den Jahren 1803, 1804, 1805 und 1806 auf Befehl Seiner Kaiserlichen Majestät Alexanders des Ersten auf den Schiffen Nadeschda und Newa" ("Potovanje okrog sveta v letih 1803, 1804, 1805, in 1806 pod poveljstvom njegovega imperialnega veličanstva Aleksandra I. z ladjama Nadježda in Neva"), objavljeno v Sankt Peterburgu leta 1810. V letih 1811–1812 je bilo objavljeno v Berlinu, angleški prevod pa je bil objavljen v Londonu leta 1813, čemur so sledili še francoski, nizozemski, danski, švedski in italijanski prevodi. Njegovo znanstveno delo, ki vključuje tudi atlas Tihega oceana, je bilo objavljeno leta 1827 v Sankt Peterburgu.[4]

Zaradi Kruzenšternovih geografskih odkritij je bilo njegovo potovanje zelo pomembno za napredek geografske znanosti.[3] Njegovo delo mu je prineslo častno članstvo v Ruski akademiji znanosti. Leta 1816 je bil izvoljen kot tuji član Kraljeve švedske akademije znanosti, leta 1824 pa kot Ameriškega filozofskega društva.[5]

Leta 1841 je postal admiral.[6] Leta 1846 je umrl v estonskem dvorcu Kiltsi, ki ga je kupil leta 1816, in bil pokopan v talinski katedrali.

Zapuščina[uredi | uredi kodo]

Po njem je poimenovana jadrnica Kruzenštern, ledolomilec Ivan Kruzenštern,[7] Airbus A320 družbe Aeroflot, Gora Kruzenšterna, najvišji vrh Nove dežele, krater Krusenstern na Luni, Kruzenšternov otok (eden Diomedovih otokov v Beringovem prelivu), Krizenšternovo otočje v Karskem morju in rt Kruzenštern na Aljaski.

Poleg tega Cookovi otoki v južnem Tihem oceanu nosijo to ime zaradi Kruzenšterna. Prej so se imenovali Herveyovi otoki, vendar je on leta 1835 to ime spremenil v čast kapitana Cooka.[8]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Adam Johann von Krusenstern (1813). Voyage Round the World., vol. II, translated from German into English by Richard Belgrave Hoppner
  2. ↑ 2,0 2,1 2,2  Eden ali več predhodnih stavkov vključuje besedilo iz publikacije, ki je zdaj v javni domeni: Chisholm, Hugh, ur. (1911). »Krusenstern, Adam Ivan«. Enciklopedija Britannica (v angleščini). Zv. 15 (11. izd.). Cambridge University Press. str. 934.
  3. ↑ 3,0 3,1 Krusenstern, Adam Johann von, New International Encyclopedia, 1905
  4. ↑ Daum, Andreas W. (2019). »German Naturalists in the Pacific around 1800: Entanglement, Autonomy, and a Transnational Culture of Expertise«. V Berghoff, Hartmut (ur.). Explorations and Entanglements: Germans in Pacific Worlds from the Early Modern Period to World War I. Berghahn Books. str. 79–102.
  5. ↑ »APS Member History«. search.amphilsoc.org. Pridobljeno 6. aprila 2021.
  6. ↑ Krusenstern, Adam Johann von, Appletons' Cyclopædia of American Biography, 1900
  7. ↑ »Vessel details for: IVAN KRUZENSHTERN (Icebreaker) - IMO 6501496, MMSI 273124000, Call Sign UAMJ Registered in Russia | AIS Marine Traffic«. marinetraffic.com. Pridobljeno 25. septembra 2018.
  8. ↑ Discoverers of the Cook Islands and the Names they Gave by Aphons M.J. Kloosterman – Cook Islands Library and Museum
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Ivan Fjodorovič Kruzenštern.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Ivan_Fjodorovič_Kruzenštern&oldid=5981886«