Red svetega Jurija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Red svetega Jurija
Red svetega Jurija prvega razreda
Red svetega Jurija prvega razreda
Nagrado podeli
Zastava Rusije Ruska federacija
Vrstavojaški red
Ustanovljeno26. november 1769, oživljen 20. marca 1992[1][2]
Primerno zanajvišji in visoki vojaški častniki
Podeljeno zavojne zasluge
Statusaktiven
Kategorijeprvi, drugi, tretji in četrti razred
Vrstni red
Naslednji (višji)Red svetega Andreja
Naslednji (nižji)Red za zasluge z domovino
RUS Order of Saint George 1st class ribbon 2000.svg
Trakec Reda svetega Jurija prvega razreda

Red svetega Jurija (rusko Орден Святого Георгия, Orden Svjatogo Georgija) je najvšje vojaško odlikovanje Ruske federacije.

Red je ustanovila carica Katarina Velika 26. novembra 1769 kot najvišje vojaško odlikovanje Ruskega cesarstva.[3] Po oktobrski revoluciji leta 1917 je postal odlikovanje Bele armade protikomunističnih sil pod Aleksandrom Kolčakom. Po njegovem porazu leta 1921 je bil red ukinjen.[4] Red je oživila Ruska federacija 8. avgusta 2000 z dekretom ruskega predsednika № 1463.[2][5] Kriteriji za podelitev odlikovanja so bili objavljeni 7. septembra 2010 z Dekretom № 1099.[6][7]

Red ima štiri razrede. Z redom sta povezana tudi Križ svetega Jurija in Medalja svetega Jurija, ki sta nižji odlikovanji.

Statut Reda svetega Jurija[uredi | uredi kodo]

Georgil Pulevski s križem Reda svetega Jurija, podeljenim za udeležbo v rusko-turški vojni (1877–1878)

Red svetega Jurija Ruske federacije se podeljuje najvišjim in visokim vojaškim častnikom za izvedene vojaške operacije za obrambo domovine v napadu zunanjega sovražnika, ki so se končale s popolnim porazom sovražnika, za vojaške operacije v drugih državah, ki so pripomogle k ponovni vzpostavitvi mednarodnega miru in varnosti, za vzorne dosežke v vojaški znanosti ali za izjemno hrabrost. Red se podeljuje tudi častnikom, ki so že prej prejeti državna priznanja Ruske federacije za odlikovanje v boju.[8]

Opis[uredi | uredi kodo]

Red svetega Jurija je razdeljen na štiri razrede, od prvega (najvišjega) do četrtega. Odlikovanja se podeljujejo zaporedno od četrtega proti prvemu razredu. Razredi se prepoznavajo po velikosti in načinu nošenja obeh glavnih znakov reda - križa in zvezde. [8]

Križ je bel emajliran malteški križ. Sredi križa je upodobljen sveti Jurij na konju, ki prebada zmaja. Križ prvega razreda meri 60 mm in se nosi na lenti v barvah svetega Jurija (oranžna in črna). Križ drugega razreda je enak prvemu, vendar se nosi obešen okoli vratu na rumeno-oranžnem traku, širokem 45 mm. Križ tretjega razreda meri 50 mm in se nosi okoli vratu na traku enakih barv širine 24 mm. Križ četrtega razreda meri 40 mm in se nosi obešen na levi strani prsi na petstranično zloženem traku oranžno-črne barve, širokem 24 mm.

Pravila nošenja Reda svetega Jurija; red prvega razreda je na levi

Zvezda je rombasta srebrna pozlačena zvezda z osrednjim medaljonom z začetnicama svetega Jurija "SG" in krono nad njima. Črki sta na črni emajlirani podlagi, obdani z napisom "za službu i hrabrost" (za služenje in hrabrost). Zvezdi prvega in drugega razreda se nosita na levi strani prsi.[8]

Trakec Reda svetega Jurija je oranžen s tremi črnimi progami. Imenuje se tudi Jurijev trakec. Barve lahko simbolizirajo ogenj in smodnik – ruske "barve vojaške slave", lahko pa izvirajo iz barv prvotnega ruskega grba, na katerem je bil črn orel na zlatem ozadju. Kasneje je barve privzela tudi ruska garda.[8] Četrti razred Reda svetega Jurija se podeljuje tudi nižjim častnikom, pri trije razredi pa so rezervirani samo za visoke častnike.

RUS Order of Saint George 1st class ribbon 2000.svg Trakec prvega razreda je okrašen z zlato zvezdico
RUS Order of Saint George 2nd class ribbon 2000.svg Trakec drugega razreda je okrašen s srebrno zvezdico
RUS Order of Saint George 3rd class ribbon 2000.svg Trakec tretjega razreda je okrašen z belim križcem
RUS Order of Saint George 4th class ribbon 2000.svg Trakec četrtega razreda nima okraskov

Prejemniki[uredi | uredi kodo]

Seznam ni popoln.

Prejemniki Reda prvega razreda[uredi | uredi kodo]

  • Mihail Kutuzov, feldmaršal Ruskega imperija
  • Mihail Bogdanovič Barclay de Tolly, feldmaršal Ruskega imperija
  • Semjon Budjoni, maršal Sovjetske zveze
  • Evgenij Iskricki, general
  • Nikifor Grigorjev, ukrajinski ataman (dvakrat)
  • Dimitrij Shmidt, poveljnik bataljona carske armade in general Rdeče armade
  • Peter Efimovich Ščetinkin, carski štabni stotnik in general Rdeče armade
  • Stepan Zotov, kozaški častnik in general Rdeče armade
  • Aleksander Sirotkin, poročnik carske armade in general Rdeče armade
  • Karel XIV. Janez Švedski, kralj in poveljnik Severne koalicijske armade v vojni proti Napoleonu[9]

Prejemniki Reda drugega razreda[uredi | uredi kodo]

  • Nikolaj Jegorovič Makarov, načelnik generalštaba in minister za obrambo Ruske federacije[10]
  • Aleksander Zelin, generalpolkovnik[10]
  • Vladimir Boldirev, general rmade[10]
  • Semjon Budjoni, maršal Sovjetske zveze
  • Dimitrij Shmidt, poveljnik bataljona carske armade in general Rdeče armade
  • Peter Efimovich Ščetinkin, carski štabni stotnik in general Rdeče armade
  • Stepan Zotov, kozaški častnik in general Rdeče armade
  • Aleksander Sirotkin, poročnik carske armade in general Rdeče armade
  • Ferdinand Foch, maršal Francije
  • Nikolaj Nikolajevič, veliki knez Rusije
  • Mihail Kutuzov, feldmaršal Ruskega imperija
  • Mihail Bogdanovič Barclay de Tolly, feldmaršal Ruskega imperija

Prejemniki Reda tretjega razreda[uredi | uredi kodo]

  • Leopold I. Belgijski, kralj
  • Nikolaj Nikolajevič, veliki knez Rusije
  • Mihail Kutuzov, feldmaršal Ruskega imperija
  • Mihail Bogdanovič Barclay de Tolly, feldmaršal Ruskega imperija
  • Aleksej Brusilov, general
  • Jevgenij Iskricki, general
  • Samad beg Mehmandarov, general
  • Georgij Žukov, maršal Sovjetske zveze
  • Vasilij Bljuher, maršal Sovjetske zveze
  • Semjon Budjoni, maršal Sovjetske zveze
  • Dimitrij Shmidt, poveljnik bataljona carske armade in general Rdeče armade
  • Peter Efimovich Ščetinkin, carski štabni stotnik in general Rdeče armade
  • Stepan Zotov, kozaški častnik in general Rdeče armade
  • Aleksander Sirotkin, poročnik carske armade in general Rdeče armade

Prejemniki Reda četrtega razreda[uredi | uredi kodo]

  • Nikolaj II. Ruski, car
  • Grigorij Kotovski, praporščak carske armade in general Rdeče armade
  • Jukums Vācietis, latvijski strelec, polkovnik carske armade in prvi vrhovni poveljnik Rdeče armade
  • Mihail Dmitrievič Bonč-Brujevič, general
  • Aleksej Brusilov, general
  • Jevgenij Iskricki, general
  • Georgij Žukov, maršal Sovjetske zveze
  • Vasilij Bljuher, maršal Sovjetske zveze
  • Semjon Budjoni, maršal Sovjetske zveze (dvakrat)
  • Vladimir Gittis, polkovnik carske armade in general Rdeče armade
  • Filip Mironov, polkovnik carskik kozakov in general Rdeče armade
  • Dimitrij Shmidt, poveljnik bataljona carske armade in general Rdeče armade
  • Peter Efimovich Ščetinkin, carski štabni stotnik in general Rdeče armade
  • Stepan Zotov, kozaški častnik in general Rdeče armade
  • Aleksander Sirotkin, poročnik carske armade in general Rdeče armade
  • Nikolaj Gikalo, boljševiški revolucionar in paramedik caristične armade
  • Lambros Katsonis, polkovnik in grški revolucionar
  • Nikolaj Jegorovič Makarov, načelnik generalštaba in minister za obrambo Ruske federacije[10]
  • Vladimir Šamanov, generalporočnik[10]
  • Anatoly Lebed, podpolkovnik[10]
  • Albert Ball, britanski stotnik, bojbi pilot v prvi svetovni vojni
  • Louis Grondijs, nizozemski vojni dopisnik v prvi svetovni vojni, Beli armadi in ruski državljanski vojni
  • Carl Gustaf Emil Mannerheim, generalmajor Cerske Rusije v prvi svetovni vojni
  • Pjotr Nikolajevič Wrangel, general Ruskega carstva v prvi svetovni vojni, Beli armadi in ruski državljanski vojni
  • John Alexander Sinton, brigadir, Indijska armada, prva svetovna vojna
  • Franc Jožef I., feldmaršal, avstro-ogrski kralj
  • Jermolaj Gamper, generalmajor, poveljnik carske konjenice med francosko invatilo leta 1812
  • Afrikan Špir, bitka pri Malakovu leta 1855
  • Roman Von Ungern-Sternberg, baron
  • Mihail Kutuzov, feldmaršal Ruskega imperija
  • Mihail Bogdanovič Barclay de Tolly, feldmaršal Ruskega imperija
  • Ilija Plamenac, vojvoda in poveljnik vojske Kneževine Črne gore
  • Bogdan Zimonjić, pravoslavni duhovnik, vojvoda Črne gore, senator in vojaški poveljnik
  • Robert Quigg, severnoirski vojak
  • Anatolij Pepeljajev, general Bele armade

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Постановление Верховного Совета Российской Федерации от 20 марта 1992 года N0 2557-I Arhivirano 18. julij 2012 na Wayback Machine.
  2. 2,0 2,1 "Decree of the President of the Russian Federation of August 8, 2000 No 1463" (rusko). Commission under the President of the Russian Federation on state awards. 8. avgust 2000. Arhivirano iz izvirnika 11. marca 2012. Pridobljeno 11. februarja 2012.
  3. Hurley, C. Russian Orders, Decorations, and Medals Under the Monarchy. Harrison & Sons., Ltd., London. 1935.
  4. "St George's Cross, 4th Class, awarded to 2nd Lt. John Mitchell 1919". Fitzwilliam Museum. University of Cambridge. Arhivirano iz izvirnika 23. oktobra 2017. Pridobljeno 4. junija 2017.
  5. Decree 1463 of 2000 (pravo.gov.ru).
  6. "Decree of the President of the Russian Federation of September 7, 2010 No 1099". Russian Gazette, 7. September 2010. Pridobljeno 7. Februarja 2012.
  7. Decree 1099 of 2010 (pravo.gov.ru).
  8. 8,0 8,1 8,2 8,3 "Statute of the Order of St. George" (rusko). Commission under the President of the Russian Federation on state awards. 8. avgust 2000. Pridobljeno 11. februarja 2012.
  9. Barton, Sir Dunbar Plunket (1925). Bernadotte: Prince and King. str. 96. John Murray, London.
  10. 10,0 10,1 10,2 10,3 10,4 10,5 "Compiled from the site of the President of the Russian Federation" (ruščina). Kremlin News. Pridobljeno dne 2012-02-07.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]