Albert Ball

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Albert Ball
Portret
Rojstvo 14. avgust 1896({{padleft:1896|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:14|2|0}})
Nottingham
Smrt 7. maj 1917({{padleft:1917|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:7|2|0}})[1] (20 let)
Annœullin
Pripadnost Zastava Združenega kraljestva Velika Britanija
Rod/služba Kraljevi letalski korpus
Aktivna leta 1914–1917
Čin Stotnik
Enota No.56 Squadron RFC
Oboroženi
konflikti
Prva svetovna vojna
Odlikovanja Viktorijin križec
DSO z dvema ploščicama
Vojaški križec
križec Viteza Legije časti
Nemški križ na grobu Alberta Balla

Albert Ball, britanski častnik, vojaški pilot in letalski as, * 14. avgust 1896, Nottingham, Anglija † 7. maj 1917, Annœullin, Francija.

Ball je bil 8. junija 1917 posmrtno odlikovan z Viktorijinim križcem, najvišjim angleškim vojnim odlikovanjem. Prejel je tudi najvišje francosko odlikovanje: križec Viteza Legije časti. V bojih je sestrelil 25 nemških letal, 3 poškodoval v boju in 19 prisilil pristati, kar je zneslo 47 skupnih zmag. Nekateri poškodovana letala ne prištevajo k številu zračnih zmag, tako je uraden končni seštevek 44 zmag. To ga uvršča na večno lestvico najboljših angleških pilotov 1. SV na 4. mesto za Mickom Mannockom (61), Jamesom McCuddenom (57) in Georgeom McElroyem (47). Ob času smrti je bil vodilni antantni letalski as prve svetovne vojne in prvi angleški letalski junak.

"Na tleh" je bil dokaj plah mladenič in tudi sicer se je raje držal bolj zase. Dobro je igral violino in ga je bilo groza vojne. Nekaj povsem drugega pa je bil v zraku. Pogumen kot lev (kar je po horoskopu tudi bil), zelo drzen in tudi včasih malce mladostno zaletav.

Kaj v resnici je v ponedeljek 7. maja 1917 po osmi uri zvečer na nebu pri kraju Annoeullin povzročilo njegovo smrt, nikoli ne bo znano. Priče so povedale, da je njegovo letalo, z negibnim propelerjem in črno kadečim se motorjem, povsem celo priletelo iz temnega nevihtnega oblaka, obrnjeno s trebuhom navzgor, in z višine kakih 60 metrov treščilo na tla. Po smrti na obdukciji nemški zdravnik ni našel nobene strelne rane. Prav tako njegov SE-5a ni imel, razen tistih ob udarcu ob tla, nobenih drugih poškodb. Cecile Deloffre, mlademu francoskemu dekletu iz Annoeullina, ki je prvo prihitelo na mesto padca letala, je Ball umrl v naročju. Na dan smrti ni bil star niti 21 let (natanko tri mesece in en teden manj).

Danes se po njem v Annoeullinu imenuje gimnazija, še prej pa osnovna šola, po njem so poimenovali tudi ulico: Rue du Capitaine Ball. Mourir pour la liberte, mourir pour la France. Per ardua ad astra.

Najraje je letal sam, brez čelade, da mu je »veter mršil lase«, kot je sam opravičujoče dejal. Nekega dne je osramotil pet nemških letalcev, ki so ga dobili v precep. Junaško se je boril do konca, ko pa mu je zmanjkalo streliva, je skoval mojstrsko ukano. Odsvedral je proti tlom, kot da so ga Nemci zadeli in namerno "nerodno" pristal na nekem bližnjem travniku, a s še vedno delujočim motorjem. Trije Nemci so odleteli na njihovo letališče sporočit, da so ujeli največjega angleškega asa. Dva Nemca pa sta pristala blizu njegovega letala, zlezla iz kabin ter se mu približala. Tedaj je Ball dodal plin, vzletel in odletel živ in zdrav nazaj na domače letališče. Ta dogodek je omenjen tudi v spominih tistih zbeganih in popolnoma osramočenih nemških pilotov.

Nazadnje je Albert Ball letel na angleškem letalu SE-5a, ki pa ga sprva sploh ni maral. Bolj so mu bili všeč sila okretni francoski Nieuporti, ki pa so imeli zelo grdo navado, da se jim je pri strmoglavljanjih ali v tesnih zavojih rado odlomilo ozko spodnje krilo. Kriv je bil V-opornik, ki je spodnje krilo opiral le na eni točki. SE-5a je bil sicer manj okreten od Nieuportov, a je bil veliko hitrejši in je strmoglavljal brez težav. Motor SE-5a znamke Hispano-Suiza je v daljšem hrbtnem letu rado "zalilo" in takrat je motor odpovedal. Ravno to bi lahko bil vzrok Ballove smrti. Angleži še danes zagovarjajo teorijo o "odpovedi motorja Ballovega letala".

Pokopan je bil v sredo 9. maja 1917 na nemškem vojaškem pokopališču v mestu Annoeullin z vsemi vojaškimi častmi. Na pogrebu je bilo prisotnih tudi veliko nemških visokih častnikov. Ti so izjemoma dovolili tudi udeležbo angleških, francoskih in avstralskih vojnih ujetnikov. Takrat so še poznali viteštvo.

Angleži so njegov grob našli šele po končani 1. SV, saj je bilo to mesto pod nemško okupacijo. Takoj so nadomestili lesen križ (glej sliko desno), ki so mu ga postavili Nemci, z angleškim. Leta 1921 je Ballov oče dal postaviti granitni spomenik, ki stoji še danes. Še vedno skrbno urejajo njegov prerani grob. Ballov oče, tudi Albert, je odkupil zemljišče na mestu, kjer je umrl njegov sin. Tudi tam je še zmeraj skromno obeležje, čeprav ga je malce težje najti, je pa kar blizu pokopališča, kjer je Albert Ball pokopan. V rodnem Nottinghamu je Ballov oče dal postaviti spomenik vsem padlim vojakom v 1. SV iz tega mesta pred nottinghamskim gradom, kip na njem pa je njegov sin.

Nemci so mu dali vzdevek "angleški Richthofen". "Rdeči baron" Manfred von Richthofen je, ko je zvedel za njegovo smrt, dejal: "Bil je daleč najboljši angleški letalec".

Ko so ga posthumno odlikovali z Viktorijinim križcem, je neki pilot njegove 56. skupine zagrenjeno dejal: »Dali so mu le en VC, zaslužil pa si jih je vsaj ducat. To ve cela eskadrilja«.

Ironija usode je, da je Albert Ball umrl ravno na dan, ko je Mick Mannock, angleški pilot z največ (61) zmagami v 1. SV, dosegel svojo prvo.

Navkljub temu, da je preteklo skoraj sto let po koncu 1. SV, in da je to pokopališče samih nemških vojakov razen Alberta Balla, Francozi vzorno skrbe zanj.

Odlikovanja[uredi | uredi kodo]

Ballov grob v Annoeullinu

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]