Hamurabi

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Antična Mezopotamija
EvfratTigris
Asiriologija
Mesta / imperiji
Sumerija: UrukUrEridu
KišLagašNipur
Akadski imperij: Akad
Babilonija: BabilonIsinSousse
Asirija: AšurNinive
NuziNimrud
BabilonijaKaldeja
ElamAmoriti
HurjaniMitaniKasiti
Kronologija
Sumerski kralji
Asirski kralji
Babilonski kralji
Jezik
Klinopis
SumerščinaAkadščina
ElamitščinaHurjanščina
Mitologija
Enuma Eliš
GilgamešMarduk

Hamurabi je bil šesti babilonski kralj iz prve babilonske dinastije Amoritov. Uspelo mu je zavzeti Sumersko in Akadsko kraljestvo in uničiti zadnjo sumersko dinastijo, ki je prihajala iz mesta Isin. S tem je postal prvi kralj Babilonskega imperija.

Hamurabijev zakonik

Babilonskemu imperiju je Hamurabi vladal od leta 1792 pr. n. št. do svoje smrti v letu 1750 pr. n. št. (datumi so le ohlapno določeni). Prvi je vse Medrečje (Mezopotamijo) združil pod babilonsko nadvlado.

Prva desetletja njegovega vladanja so bila dokaj mirna, v 30. letu vladavine pa je Hamurabi uničil zavojevalsko vojsko, ki so jo sestavljali Elamiti in druga ljudstva. V odločilni bitki jih je pregnal iz Babilonije. V naslednjih dveh letih je svojemu gospostvu dodal mesti Larso in Jamutbal ter združeval Babilonijo v enotno monarhijo s prestolnico v Babilonu. Ponovni pridobitvi babilonske samostojnosti je sledil velik književni preporod, njihova vladavina pa je bila spoštovana celo do obal Sredozemskega morja. Arheologi so odkrili veliko število glinenih tablic, popisanih z raznimi besedili, čas nastanka katerih sega v obdobje vladavine Hamurabija in njegovih naslednikov. Ena izmed njih, ki nosi zahtevo po 240 vojakih iz Situla in Asirije, potrjuje, da je bila slednja v tem času pod babilonsko nadvlado.

Hamurabi je babilonsko ozemlje najprej razširil z zavzemanjem mest južno od Babilonije, potem pa je nadaljeval z osvajanjem večjega dela Medrečja. Njegova vojaška osvajanja segajo v pozno dobo njegove vladavine. Morda je nanje vplival padec Šamsi-Adadovega imperija.

Hamurabi je verjetno najbolj poznan po zakoniku, ki ga je dal sestaviti in je imenovan po njem. Hamurabijev zakonik je bil napisan na kamniti steli in postavljen na javno mesto, kjer so ga lahko videli vsi podložniki, četudi so le redki znali brati. Stelo z zakonikom so kot plen odnesli Elamiti v svojo prestolnico Suso, ko so v 12. stoletju pr. n. št. oplenili Babilon. V Susi je bila stela znova odkrita leta 1901, zdaj pa stoji v pariškem Louvru. Čeprav so za današnji čas kazni iz Hamurabijevega zakonika neusmiljeno stroge (velja talionsko pravo, ki ga ponazarja načelo zob za zob), dejstvo, da se Hamurabi ni zadovoljil le z zapisom zakonov svojega kraljestva, temveč jih je skušal še urediti v sistematično celoto, zakonik postavlja za pomemben korak v razvoju civilizacije. Tudi načelo, da je obsojenec nedolžen, preden mu je krivda dokazana, prihaja že iz Hamurabijevih zakonov.

Hamurabi se je tudi na druge načine trudil izboljšati položaj v deželi - tako je, denimo, pripomogel k razvoju namakalnega poljedelstva.

Babilonija, 1792 - 1750 pr. n. št.

Šibki Hamurabijevi nasledniki niso mogli vzdržati vojaškega pritiska Hetitov, ki jih je vodil kralj Mursilis I. Uspelo jim je uničiti Babilonski imperij. Babilonu so kasneje za okrog 400 let (približno med letoma 1595 pr. n. št in 1155 pr. n. št. zavladali Kasiti, ki so še spoštovali Hamurabijev zakonik.

Nekateri verski zgodovinarji povezujejo Hamurabija s svetopisemskim Nimrodom, saj naj bi oba imela podobne vojaške dosežke. Po svetopisemski legendi naj bi bil Nimrod vnuk Noetovega sinu, ime Hamurabi pa lahko razlagamo kot Hem Veliki [1].

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Sin-Mubalit
Kralj Babilonije
1792 pr. n. št. – 1750 pr. n. št
Naslednik: 
Samsu-iluna
Predhodnik: 
Rim-Sin I.
Kralj Larse
1763 pr. n. št. – 1750 pr. n. št.
Naslednik: 
Samsu-iluna