Pojdi na vsebino

Hadamardova matrika

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Hadamardova matrika (oznaka H) je kvadratna matrika z razsežnostjo n×n, ki ima za elemente samo vrednosti 1 in -1. Stolpci matrike so medsebojno ortogonalni, kar pomeni, da poljubni dve vrstici predstavljata pravokotne vektorje.

Ime ima po francoskem matematiku Jacquesu Salomonu Hadamardu (1865–1963). Prvi pa je sistematično proučeval matrike te vrste angleški matematik James Joseph Sylvester (1814–1897).

Zgledi

[uredi | uredi kodo]
H1=(1)
H2=(111−1)
H4=(11111−11−111−1−11−1−11)

Značilnosti

[uredi | uredi kodo]
  • Za Hadamardovo matriko z razsežnostjo n×n velja, da je
HHT=nIn 

kjer je

Sylvestrova sestava

[uredi | uredi kodo]

Primere Hadamardovih matrik je prvi sestavil James Joseph Sylvester v letu 1867. Če je H Hadamardova matrika reda n, potem je matrika

[HHH−H]

tudi Hadamardova reda 2n. To lahko nadaljujemo z uporabo zaporedja matrik, ki jih imenujemo Walsheve matrike

H1=[1],
H2=[111−1],

in

H2k=[H2k−1H2k−1H2k−1−H2k−1]=H2⊗H2k−1,

kjer je

Sylvestrove matrike so

  • simetrične
  • njihova sled je enaka 0
  • elementi v prvi vrstici in prvem stolpcu so pozitivni

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]