Gloucester, Anglija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Gloucester
City of Gloucester
Mesto & Ne-metropolitansko okrožje
Gloucester in njegova stolnica
Gloucester in njegova stolnica

Grb
Mesto Gloucester prikazano v Gloucestershire
Koordinati: 51°52′N 2°14′W / 51.87°N 2.24°W / 51.87; -2.24
Suverena država Združeno kraljestvo
Konstitutivna dežela Anglija
Regija Jugozahodna Anglija
Status Ne-metropolitansko okrožje, Mesto
Admin HQ Gloucester
Vključen
Upravljanje
 • Vrsta Ne-metropolitanski Svet okrožja
 • Telo Gloucester mestni svet
 • Vodja Župan & kabinet
 • MPs Richard Graham
Prebivalstvo
 • Skupno 121.900 (leto 2.011)
 • Etnična pripadnost[1] 84,6% Britanci (belci)
4,6% drugi belci
3,5% Azijci ali azijski Britianci
2,8% temnopolti ali temnopolti Britanci
1,3% Kitajci ali drugi
3,1% mešane rase
0,3% drugi
Časovni pas GMT (UTC0)
 • Poletje (DST) BST (UTC+1)
Poštne številke GL1-GL4
Omrežna skupina 01452
ONS koda 23UE (ONS)
E07000081 (GSS)
OS grid reference SO832186
Spletna stran www.gloucester.gov.uk

Gloucester je mesto, okrožje in glavno mesto grofije Gloucestershire, v regiji Jugozahodna Anglija. Gloucester leži blizu valižanske meje na reki Severn, približno 51 km severovzhodno od Bristola in 72 km jugozahodno od Birminghama.

Gloucester so leta 97 ustanovili Rimljani pod cesarjem Nerva kot Colonia Glevum Nervensis. Prva listina, ki omenja mesto je iz leta 1155 kralja Henrika II. Gospodarsko gledano v mestu prevladujejo storitvene dejavnosti, ima močan finančni in poslovni sektor[2] in je bilo v zgodovini pomembno v letalski in vesoljski industriji.[3]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Gloucester leta 1805

Od kod izhaja ime Gloucester (Caer Glow, Gleawecastre, Gleucestre) ni mogoče potrditi z listinskimi dokazi. V času rimske okupacije je imel status garnizije ali kolonije Glevum, ustanovljene v času vladanja cesarja Nerva. Dele nekdanjega obzidja so dokazali s številnimi arheološkimi najdbami, kot so ostanki keramike in kovanci. Napisov skoraj ni. Dokaze o naselju po koncu rimske okupacije je mogoče najti v Historia Brittonum (Zgodovina Brittov), kjer piše, da naj bi Vortigernov dedek vladal v Gloucesteru. V bitki za Deorham leta 577 je bil Gloucester zaseden od Wessexa.

Zaradi svoje idealne lokacije ob reki, je leta 681 Æthelred ustanovil samostan svetega Petra, kar je pomagalo mestu pri razvoju. Še pred normansko osvojitvijo Anglije, je v Boroughu (administrativna regija) vladal šerif, ki je prebival v gradu, ki je bil uporabljen kot kraljevo prebivališče.

V času anarhije je Gloucester podpiral kraljico Matildo. Kot prvi normanski vladar, grof Godwine, je skoraj stoletje kasneje postal Robert I. grof Gloucesterski. Kralj Henrik II. angleški je leta 1155 izdal listino, s katero je državljanom dodelil enake pravice kot tistim v Londonu in Winchesteru. Drugi odlok Henrika II. jim je zagotovil prost prehod preko reke Severn. Prvi odlok je potrdil leta 1194 tudi kralj Rihard I.. Z listino kralja Ivana so bile leta 1200 Gloucesteru dodeljene pravice mesta.

V srednjem veku je bil glavni izvozni volne, ki je prišla iz Cotswolds in je bil predelana v Gloucesteru. Drugi izvoz je predstavljalo usnje in železo (orodje in orožje). V Gloucesteru so imeli v tistem času tudi veliko ribiško industrijo. V letu 1223, po velikem požaru, ki je uničil del Gloucester, so bile prepovedane slamnate strehe.

Kralj Rihard III. je leta 1483 izdal listino, s katero je kraj postal središče okrožja. Ta listina je bila potrjena leta 1489 in 1510, kot tudi druge listine, ki jih je prejel Gloucester, s strani britanske kraljice Elizabete I. in kralja Jakoba I.. Gloucester je bil mesto izvedbe sežiga Johna Hooperja, škofa Gloucestera v času kraljice Marije, ki je umrla mučeniške smrti leta 1555. leta 1580 je kraljica Elizabeta I. Gloucesteru podelila status pristanišča.

Bitka za Gloucester v 1643, je bila ena od najpomembnejših bitk v angleški državljanski vojni, v kateri so zmagali oblegani parlamentarci.

Pred izgradnjo mosta čez Severn leta 1966, je bil Gloucester najnižja točka prečkanja reke. Tam je bil cestni most, ki je bil zgrajen leta 1829 (škotski arhitekt in gradbenik Thomas Telford) in je znan po svojem zelo ravno zgrajenem loku. Zaradi svoje elegance in svoje ozke širine se ne uporablja več za promet. Od leta 1974 je bil zgrajen nov vzporeden sodoben cestni most.

Ena izmed nenavadnih britanskih tradicij, ki se izvajajo že 200 let, katere izvor ni znan, poteka zadnji vikend v maju na Cooperja Hill, Gloucester, to je kotaljenje kolobarjev sira.

Dne 23. julija 2007 je Gloucester prizadela poplava stoletja, poplavljen je bil velik del mesta.

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Stolnica v Gloucesteru

Stolnica v Gloucestru stoji v bližini reke na severnem delu mesta in stoji na temeljih starodavnega samostana iz leta 681 in je bila posvečena sv. Petru. Tukaj je pokopan angleški kralj Edvard II. Številne pol lesene hiše iz srednjeveškega obdobja Gloucestera so še ohranjeni.

Na stičišču štirih glavnih ulic mesta je Tolsey, mestna hiša, ki je bila nadomeščena s sodobno stavbo leta 1894. Nobena od prejšnjih javnih stavb se ni ohranila z izjemo New Inn v Northgate Street (1450). New Inn je bil zgrajen za romarje v času opata Sebroka, s podporo Edward II.

Poleg številnih cerkev stojijo v Gloucesteru še manjše kapele. Po pomenu izstopajo štiri:

  • St Mary de Lode, s stolpom in prižnico iz normanskega obdobja, ki je bila zgrajena na mestu rimskega tempeljskega kompleksa in bi lahko bila prva krščanska cerkev v Britaniji.
  • St Mary de Crypt iz 12. stoletja, s kasnejšimi dopolnitvami in ogleda vrednim stolpom.
  • Cerkev svetega Mihaela, za katerega pravijo, da je zgrajen v povezavi s starodavnim samostanom svetega Petra in
  • Cerkev sv. Nikolaja, prvotno normanska, stolp in razširitve pa so iz poznejših obdobij.

Partnerska mesta[uredi | uredi kodo]

Vir[uredi | uredi kodo]

  1. Neighbourhood Statistics. "Ethnic Group, 2011 (KS201EW)". Office for National Statistics. Pridobljeno dne 2014-02-20. 
  2. "The Economy in Gloucester". Gloucester City Council. Pridobljeno dne 2014-02-20. 
  3. "The Museum". Jet Age Museum. Pridobljeno dne 2014-02-20. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]