Geografija Kosova

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Zemljevid Kosova

Kosovo je majhno in celinsko ozemlje v jugovzhodni Evropi. Država je strateško umeščena v središče Balkanskega polotoka, obdaja jo Črna gora na zahodu, Srbija na severu in vzhodu, Severna Makedonija na jugovzhodu in Albanija na jugozahodu. Nima neposrednega dostopa do morja, vendar se njegove reke iztekajo v tri morja, Jadransko, Egejsko in Črno morje.

Država ima veličastno in kontrastno pokrajino, ki ji določa podnebje, skupaj z geologijo in hidrologijo. Oboje, Prokletije in Šar planina, sta najpomembnejši značilnosti države in hkrati najbolj biotsko raznovrstni območji Kosova. Kar zadeva osrednjo regijo, se planoti Dukagjin in Kosovo raztezata nad zahodom in vzhodom.

Država je zaradi svojih vodnih virov precej bogata država, po njej teče več dolgih in kratkih rek, pa tudi umetnih in naravnih jezer. Večina rek, ki izvirajo na Kosovu, ima ustje zunaj ozemlja države na Jadranu, Egejskem in Črnem morju.[1] Najdaljša reka je Beli Drim (albansko Drini i Bardhë, srbsko Бели Дрим), najkrajša pa Prizrenska Bistrica (albansko Lumëbardhi i Prizrenit ali Bistrica e Prizrenit, srbsko Призренска Бистрица).

Podnebje države je večinoma določeno z njeno geografsko lego na jugovzhodnem delu evropske celine in nanjo močno vplivajo morja na zahodu, jugu in vzhodu. Uživa v kombinaciji celinskega podnebja in mediteranskega podnebja s štirimi izrazitimi letnimi časi.

Za Kosovo je značilno bogastvo rastlinskih in živalskih vrst ter široka paleta ekosistemov in habitatov glede na njegovo razmeroma majhno območje.[2] Biotska raznovrstnost države se ohranja v dveh narodnih parkih in na stotinah drugih zavarovanih območij različnih kategorij. Oddaljena in gozdnata območja naseljujejo predvsem pomembne vrste, ki v južni Evropi hitro postanejo redke, med njimi rjavi medved, volk, ris in planinski orel.

Meje[uredi | uredi kodo]

Celinska država Kosovo leži v osrčju Balkanskega polotoka v jugovzhodni Evropi. Meji na države Črno goro na zahodu, Srbijo na severu in vzhodu, Severno Makedonijo na jugovzhodu in Albanijo na jugozahodu.[3] Kopensko območje države obsega 10.910 kvadratnih kilometrov, kar je 161. država na svetu po velikosti.

Meja med Kosovom in Albanijo se razteza na skupno 113,551.[4] To mejo močno zaznamujejo Albanske Alpe, gore Koritnik in Gjalica, ki zasedajo ogromno prostorsko površino med državama. Meja med Kosovom in Severno Makedonijo se razteza na skupno 170,772 km. Ta meja je ob jugovzhodnem robu države, pri čemer večji del te meje sledi Šar planini. Meja med Kosovom in Črno goro meri le 79,165 km, in je najkrajša meja v državi. Ta meja je razgibana in gorata, povezana z Albanskimi Alpami. Meja med Kosovom in Srbijo se razprostira na skupno 380,068 km in je ob severnem in vzhodnem robu države.

Fizična geografija[uredi | uredi kodo]

Topografija[uredi | uredi kodo]

Kosovska planota se razteza na vzhodu.
Šar planina

Državo Kosovo odlikuje izrazita raznolikost pokrajine in reliefa. Topografija je jasno opredeljena z dvema glavnima ravninama, Dukagjini in Kosovo, ki ju vzdolž meja obdajajo gorske verige.

Večina države je gorata in hribovita. Južni in jugovzhodni rob je Šar planina.[5] Albanske Alpe prevladujejo nad zahodnim robom, saj ponujajo najvišjo goro Kosova, Gjeravico.[6] Regija se imenuje Prokletije (albansko Bjeshkët e Nemuna) in spada med najbolj nedostopne gorske verige v Evropi in najbolj divje na Balkanskem polotoku, kar je najbolje opisano v njihovem imenu.

Narodni park Prokletije (Bjeshkët e Nemuna) in narodni park Šar planina sta bila ustanovljena za zaščito pokrajine in naravnega okolja države.[7] Predstavljata najpomembnejše območje vegetacije in biotske raznovrstnosti v državi, saj zagotavljata odlične pogoje za živalske in rastlinske vrste.[8]

Gorovje Kopaonik se razprostira na severnem robu države in se nadaljuje v osrednjo Srbijo. Zanj je značilno mineralno bogastvo, še posebej bogato s svincem in cinkom, zato je ena najbogatejših regij v Evropi. To je posledica raznolikosti njegove geološke strukture, zlasti z novejšo vulkanizacijo v terciarnem obdobju.[9]

Hidrografija[uredi | uredi kodo]

Jezero Leqinat v narodnem parku Bjeshkët e Nemuna v vzhodnem Kosovu.

V mejah države je več opaznih rek in jezer. Odtočni bazen Črnega morja obsega 50,7 % ozemlja države ali 5520 kvadratnih kilometrov, kar je največ na Kosovu.[10] Glavne reke na tem delu sta reki Ibar in Sitnica.

43,5 % ozemlja države obsega drenažni bazen Jadranskega morja. Tu so največje reke, kot je Beli Drim s pritoki Erenik in Lumëbardhi i Decanit. Preostali del pripada drenažnemu bazenu Egejskega morja, kjer je daleč največja reka Lepenac.

Nerodimka je še posebej pomembna, saj predstavlja edini primerek bifurkacije reke, ki se izliva v dve morji, v Črno in Egejsko morje. Bifurkacija reke velja za umetni pojav, vendar je nastala v izredno ugodnih naravnih pogojih.

Številna naravna jezera so v gorskih območjih na različnih višinah, med njimi Gjeravica, Leqinat, Jazhincë in Zemra. Kosovo ima tudi veliko kraških izvirov ter termalnih in mineralnih vodnih izvirov.[11]

Glavna jezera so jezero Gazivoda (380 milijonov m³) na severozahodnem delu, jezero Radoniq (113 milijonov m³) na jugozahodnem delu, jezero Batlava (40 milijonov m³) in jezero Badovc (26 milijonov m³) na severovzhodu. Ostala manjša slikovita jezera so Zemraško jezero, Đeravica in Liqenat.

Biodiverziteta[uredi | uredi kodo]

Narodni park Šar planina je na jugovzhodu
Narodni park Prokletije je na zahodu.

Za Kosovo je značilna biotska raznovrstnost in obilje različnih ekosistemov in habitatov z izjemno eksponentno vrednostjo.[12] Leži na križišču več biogeografskih regij in ima zato posebne podnebne, geološke, hidrološke in morfološke razmere.

Kar zadeva fitogeografijo (razširjenost in številčnost rastlin), kopensko območje Kosova leži v borealnem kraljestvu, natančneje v ilirski provinci cirkumborealne regije. Njegovo ozemlje je mogoče razdeliti na štiri kopenske ekoregije palearktičnega eko-območja, med njimi balkanski in dinarski mešani gozdovi.

Kosovo je še posebej bogato z odročnimi in gorskimi pokrajinami, obdarjenimi z gozdovi. V njih živi veliko število živalskih vrst države, vključno s številnimi ogroženimi vrstami. Kosovo je ena redkih držav v Evropi s populacijo redkih vrst, planinski orel, rjavi medved, volk in ris.[13][14][15]

Država ima samo dva narodna parka.[16] Narodni park Prokletije (NP Bjeshkët e Nemuna) na zahodnem in jugozahodnem Kosovu je največji v državi. Park obsega 63.028 hektarjev gorskega območja Albanskih Alp. Nacionalni park Šar planina je bil ustanovljen za zaščito spektakularnih pokrajin jugovzhodnega Kosova. Vključuje državno območje Šar planine, ki seka čez pokrajino vzdolž meje med Kosovom in Severno Makedonijo.

Zavarovana območja[uredi | uredi kodo]

Zavarovana območja na Kosovu so: 2 narodna parka, 11 naravnih rezervatov, 99 naravnih spomenikov in 3 zaščitene krajine. Skupna površina vseh zavarovanih območij v državi je 118.913 hektarjev. Nacionalno politiko upravljanja in vzdrževanja narodnih parkov izvaja Ministrstvo za okolje in prostor.

Slika Ime Površina Ustanovljen Lega
Parku Kombëtar Bjeshkët Nemuna , Liqeni i madh ne Liqenat , Rugove.jpg Narodni park Prokletije
Parku Kombëtar Bjeshkët e Nemuna
Национални парк Проклетије
63.028 ha 13. december 2012[17]
Geografija Kosova se nahaja v Kosovo
Geografija Kosova
Brod Dragash.jpg Narodni park Šar planina
Parku Kombëtar Malet e Sharrit
Национални Парк Шар Планине
53.272 ha 13. december 2012[18]
Geografija Kosova se nahaja v Kosovo
Geografija Kosova
Suharek.jpg Strogi naravni rezervat Popovo prase
Rezerva Strikte të Natyrës Maja e Arnenit
Строги природни резерват Попово прасе
30 ha 1960[19]
Geografija Kosova se nahaja v Kosovo
Geografija Kosova
Oshlaku 2212m.JPG Strogi naravni rezervat Ošljak
Rezerva Strikte të Natyrës Oshlaku
Строги природни резерват Ошљак
20 ha 1960[19]
Geografija Kosova se nahaja v Kosovo
Geografija Kosova

Rastlinstvo[uredi | uredi kodo]

Gozdno floro Kosova predstavlja 139 vrst, uvrščenih v 63 družin, 35 rodov in 20 vrst.[20] Pomemben je za Balkan kot celoto - čeprav Kosovo predstavlja le 2,3 % območja regije, glede na vegetacijo predstavlja 25 % rastlin in približno 18 % celotne evropske flore [21]. Zaradi mediteranskega podnebja najdemo v gozdovih več rastlin, značilnih za submediteranske regije, vključno: lihopernata rujevina (Pistacia terebinthus), ostrolistni beluš (Asparagus acutifolius), srobot (Clematis flammula) in slak (Convolvulus althaeoides).[22]

Biotska raznovrstnost Kosova je zaradi izpostavljenosti podnebju skozi dolino Belega Drima precej bogata. Gozdovi Šar planine so habitat za 86 vaskularnih rastlin mednarodnega pomena, Prokletije pa 128 endemičnih vrst. Druge rastline gozdov Kosova, ki niso izključno sredozemskega podnebja, so:

  • Navadna kalinaLigustrum vulgare
  • Modra anemona – Anemone apennina
  • Črni gaberOstrya carpinifolia
  • Kraški gaberCarpinus orientalis
  • Turška leska – Corylus colurna
  • Evropska forsitija – Forsythia europaea

Ogrožene vrste[uredi | uredi kodo]

V kosovskih gozdovih je več vrst rastlin, za katere velja, da so ogrožene, kot jih uvršča kosovska agencija za varstvo okolja:

  • Beli narcis – Narcissus poeticus
  • Didierjev tulipan – Tulipa gesneriana
  • Navadna pogačicaTrollius europaeus
  • Albanska lilija – Lilium albanicum
  • Lilija graeca – Fritillaria graeca
  • Nagelj – Dianthus scardicus
  • Vulfenija – Wulfenia carinthiaca
  • Navadna tisaTaxus baccata
  • Javor – Acer holdreichii
  • Hrast – Quercus trojana
  • Poljski brestUlmus minor

Živalstvo[uredi | uredi kodo]

Balkanski ris, podvrsta najdena na Kosovu.

Na živalstvo vpliva geografski položaj in razmere, ki ustrezajo več redkim živalim. [10] Na njivah in gričevnatih območjih živijo divje svinje, jeleni, zajci, krokarji, srake, škorci, poljski vrabci, žolne in želve. V gorskih regijah živijo poljske jerebice, prepelice, fazani, veverice, štorklje in številne vrste orlov, jastrebov in drugih ujed. Med redke živali spadajo rjavi medved, volk, srna, ris, divje in gozdne kure. Medvede najdemo predvsem v Šar planini, manj v Albanskih Alpah.

Visoke gore na Kosovu so idealne za bivanje številnih živali. V rekah in jezerih so losos, postrvi, jegulja, gudgeon, som, krap, in druge. Južni del, zlasti občina Dragaši, ima svojo pasmo psov imenovano Qeni i Sharrit, ki jo ima večina ljudi, ki živijo v državi, zahodni del Severne Makedonije in Albanije.

Favna Kosova ima zaradi svojega reliefa, ekoloških dejavnikov in geografske lege veliko vrst. Na celotnem Kosovu je enajst naravnih rezervatov in v njih živijo vrste, kot so:

Podnebje[uredi | uredi kodo]

Kosovo se nahaja med Sredozemskim morjem in gorskimi regijami jugovzhodne Evrope, na Balkanskem polotoku. Ta geografska lega državi daje veliko letno temperaturno območje. Poletne najvišje temperature lahko dosežejo +30 ° C, zimske pa najnižje kot -10 ° C[23]. Glede na Strahlerjevo klasifikacijsko karto podnebje na Kosovu velja za vlažno celinsko.[24] Država doživlja topla poletja in hladne in snežne zime.

Na klimatsko območje doline Ibar vplivajo celinske zračne mase. Zaradi tega so v tem delu regije zime hladnejše s srednjimi temperaturami nad −10 ° C, včasih pa tudi do -26 ° C. Poletja so zelo vroča s povprečnimi temperaturami od 20 ° C, včasih tudi do 37 ° C. Za to območje je značilno suho podnebje in skupno letno približno 600 mm padavin. Na klimatsko območje Metohije, ki vključuje porečje reke Beli Drim, zelo vplivajo mase vročega zraka, ki prečkajo Jadransko morje. Srednje temperature pozimi se gibljejo od 0,5 ° C do včasih 22,8 ° C. Povprečna letna količina padavin na tem podnebnem območju je približno 700 mm na leto. Za zimo so značilne močne snežne padavine. Za podnebje v gorah in gozdnih delih je značilna gozdna klime, ki je povezana z obilnimi nalivi (900 do 1300 mm) na leto) in poletji, ki so zelo kratka in hladna in zimami, ki so hladne in z veliko snega.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Gani Gashia; Florim Isufi; Shpejtim Bulliqia; Ibrahim Ramadania. "Correlation between discharge, river Basin surface and rainfall quantity in Kosova" (PDF). publisher-connector.core.ac.uk (angleščina). str. 1–5. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 2017-09-23. Pridobljeno dne 2018-09-21. Kosovo waters flows towards the Adriatic, Aegean and Black Sea.
  2. "Kosovo Biodiversity Assessment" (PDF). ww.ammk-rks.net (angleščina). str. 1–66.
  3. [1], CIA - The World Factbook
  4. Ministria e Punëve të Brendshme e Kosovës. "STRATEGJIA KOMBËTARE E REPUBLIKËS SË KOSOVËS PËR MENAXHIMIN E INTEGRUAR TË KUFIRIT" (PDF). mpb-ks.org (albanščina). str. 1–93.
  5. "SHARR/ŠAR PLANINA – KORAB – DEŠAT/DESHAT" (PDF). envsec.org (angleščina). str. 1–132.
  6. Zeqir Veselaj (2010). "Bjeshkët e Nemuna perla natyrore e Kosovës" (PDF). documents.rec.org (albanščina). str. 29–32.
  7. "PËR PARKUN KOMBËTAR "BJESHKËT E NEMUNA"" (PDF). ammk-rks.net (albanščina).
  8. "Qenan Maxhuni: Biodiversiteti i Kosoves" (PDF) (albanščina). AKMM/IKMN. Arhivirano (PDF) iz prvotnega spletišča dne 3 marca 2016. Pridobljeno dne 23 februar 2013.
  9. http://www.trepca.net/histori/020113-shala-bajgores-ne-veshtrimin-historik.htm
  10. Ministria e Mjedisit dhe Planifikimit Hapësinor - Instituti i Kosovës për Mbrojtjen e Natyrës (2010). "Report The State of Water in Kosovo R" (PDF). ammk-rks.net (angleščina). Prishtina. str. 31–39.
  11. [2] Arhivirano 2015-04-03 na Wayback Machine. Independent Commission for Mines and Minerals of Kosovo
  12. "Kosovo Biodiversity Assessment" (PDF). ammk-rks.net (angleščina). 2003. str. 1–66.
  13. "Brown Bear Conservation Action Plan for Europe" (PDF). nina.no (angleščina).
  14. "Action Plan for Grey Wolf Canis lupus Conservation and Management" (PDF). daba.gov.lv (angleščina). 2017.
  15. "STATSU AND DISTRIBUTION OF THE BALKAN LYNX (Lynx lynx martinoi MIRIĆ, 1978) AND ITS PREY" (PDF). catsg.org (angleščina).
  16. "Overview of Nature Protection Progress in Kosovo" (PDF). landscapeonline.de (albanščina). str. 6. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 2017-10-20. Pridobljeno dne 2018-09-21.
  17. "PËR PARKUN KOMBËTAR "BJESHKËT E NEMUNA"" (PDF). ammk-rks.net (albanščina).
  18. "PËR PARKUN KOMBËTAR "SHARRI"" (PDF). ammk-rks.net (albanščina).
  19. 19,0 19,1 "Action Plan for Biodiversity 2016 – 2020 — Strategy and Action Plan for Biodiversity 2011 – 2020 — Department of Environment Protection" (PDF). mmph.rks-gov.net (albanščina). Prishtina. str. 72. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 2018-10-03. Pridobljeno dne 2018-10-03.
  20. "Qenan Maxhuni: Biodiversiteti i Kosoves" (PDF) (albanščina). AKMM/IKMN. str. 2. Pridobljeno dne 23 February 2013.
  21. "Qenan Maxhuni: Biodiversiteti i Kosoves" (PDF) (albanščina). AKMM/IKMN. str. 8. Pridobljeno dne 23 February 2013.
  22. Kraja, Rexhep Ismajli, Mehmet. Kosova : vështrim monografik. Pristina: Akademia e Shkencave dhe e Arteve e Kosovës. ISBN 9789951413961.
  23. "Geography". Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2013-05-10. Pridobljeno dne 2008-09-08.
  24. Strahler & Strahler. (2006).Introducing Physical Geography, Boston:John Wiley & Sons Inc.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]