Pojdi na vsebino

Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ferdinand I.
Portret Ferdinanda I. (Eduard Edlinger, 1843)
Cesar Avstrije
Kralj Češke in Ogrske
Vladanje2. marec 1835  – 2 December 1848
Kronanja28. september 1830, Pressburg
7. september 1836, Praga
PredhodnikFranc I.
NaslednikFranc Jožef I.
Voditelj Predsedniške oblasti Avstrije
In office2. marec 1835 – 12. julij 1848
PredhodnikFranc I.
NaslednikFranc Jožef I.
Rojstvo19. april 1793({{padleft:1793|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:19|2|0}})[1][2][…]
Dunaj, Sveto rimsko cesarstvo[1][4][5]
Smrt29. junij 1875({{padleft:1875|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:29|2|0}})[1][2][…] (82 let)
Praga, Avstro-Ogrska[1][5]
Pokop
Zakonec
(por. 1831)
Imena
nemško Ferdinand Karl Leopold Joseph Franz Marcelin
angleško Ferdinand Charles Leopold Joseph Francis Marcelin
RodbinaHabsburško-Lotarinška
OčeFranc I. Habsburško-Lotarinški
MatiMarija Tereza Neapeljsko-Sicilijska
ReligijaRimskokatoliška cerkev
PodpisFerdinand I.'s signature

Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški (s polnim imenom Karl Leopold Joseph Franz Marcellin; imenovan tudi Ferdinand Dobrotljivi), avstrijski cesar od 1835 do 1848 in ogrski kralj kot Ferdinand V. od 1830 ,* 19. april 1793, Dunaj; † 29. junij 1875, Praga.

Življenje

[uredi | uredi kodo]

Ferdinand I. je bil najstarejši sin Franca I. Avstrijskega in Marije Terezije Burbonsko-Neapeljske »princese Obeh Sicilij«. Leta 1831 se je poročil z Marijo Ano Savojsko, vendar v zakonu nista imela otrok, kar je verjetno posledica njegovega zdravja. Trpel je za napadi epilepsije in hidrocefalijo in bil v razvoju zaostal.

Od leta 1829 je sodeloval pri nekaterih vladarskih poslih, leta 1830 pa je bil kronan za ogrskega kralja, vendar je bila do smrti očeta njegova samostojnost zelo omejena. Po očetovi smrti je bil kronan za cesarja, vendar zaradi omejenih sposobnosti ni vladal samostojno, temveč je v njegovem imenu vladala državna konferenca, ki so jo sestavljali nadvojvoda Franc Karel in nadvojvoda Ludvik, državni kancler Metternich, grof Franz Anton von Kolowrat-Liebsteinsky. Po vodilni osebnosti konference, knezu Metternichu, obdobje Ferdinandovega vladanja pogosto imenujemo metternichov absolutizem.

Leta 1836 je bil kot zadnji Habsburžan kronan za češkega, leta 1838 za lombardskega kralja.

Po izbruhu marčne revolucije leta 1848 je z dvorom pobegnil v Innsbruck, se na Dunaj vrnil avgusta in po izbruhu oktobrske vstaje pobegnil v Olomouc. Tam je 2. decembra 1848 odstopil v korist nečaka, Franca Jožefa.

Po odstopu je živel na Moravskem in v Pragi ter se ukvarjal z vodenjem svojih čeških posesti, ki so pod njegovim vodstvom cvetela.

  • Pohl, Walther: Habsburžani:zgodovina evropske rodbine, Ljubljana, Mladinska knjiga, 1994 (COBISS)

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 Record #118686747 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. 2,0 2,1 Find a Grave — 1996.
  3. 3,0 3,1 Lundy D. R. The Peerage
  4. Dr. Constant v. Wurzbach Habsburg, Ferdinand I. (Kaiser von Oesterreich) // Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich: enthaltend die Lebensskizzen der denkwürdigen Personen, welche seit 1750 in den österreichischen Kronländern geboren wurden oder darin gelebt und gewirkt habenWien: 1856. — Vol. 6. — S. 197.
  5. 5,0 5,1 Olomouc City Library regional database

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški
Podveja Rodbina Lotarinška
Rojen: 19. april 1793 Umrl: 29. junij 1875
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Franc I.
Avtrijski cesar
Kralj Dalmacije
Kralj Galicije in Lodomerije
Kralj Ilirije
King of Lombardy-Venetia
Kralj Ogrske
Kralj Hrvaške
Kralj Slavonije
Kralj Bohenije

1835–1848
Naslednik: 
Franc Jožef I.