Dušan Voglar

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Dušan Voglar
Portret
Rojstvo29. januar 1936({{padleft:1936|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:29|2|0}}) (83 let)
Gorenje pri Zrečah
DržavljanstvoFlag of Slovenia.svg Slovenija
Flag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg Kraljevina Jugoslavija
Poklicliterarni zgodovinar, dramaturg, urednik, prevajalec

Dušan Voglar, urednik, literarni zgodovinar, prevajalec, dramaturg * 29. januar 1936, Gorenje pri Zrečah (Sv. Kunigunda na Pohorju).

Življenje[uredi | uredi kodo]

Osnovno šolo je obiskoval v Slovenskih Konjicah in na Prihovi, drugi razred nižje gimnazije v Rušah, šesti razred klasične gimnazije v Mariboru in Ljubljani, leta 1961 je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani diplomiral iz primerjalne književnosti ter leta 1962 iz slovenske književnosti in jezika.

Od 1963 do 1967 je bil urednik pri Cankarjevi založbi, od 1967 do 1971 je deloval kot sekretar Mestne zveze SZDL Ljubljana, med letoma 1971 in 1973 je bil predsednik izvršnega odbora Kulturne skupnosti Ljubljana. Od 1973 do 1985 je bil zaposlen na RTV Ljubljana kot odgovorni urednik kulturno-umetniškega programa, od leta 1978 pa kot dramaturg. Leta 1985 se je zaposlil v uredništvu Mladinske knjige, kjer je bil sprva odgovorni, nato glavni in odgovorni ter od 1998 glavni urednik Enciklopedije Slovenije.

Delo[uredi | uredi kodo]

Med letoma 1959 in 1960 je urejal Tribuno (COBISS), kjer je od 1956. tudi sam objavljal o študentskih in kulturnih vprašanjih (na primer: Svoboda univerzitetnega študija, Kako smo se spomnili Camusa, intervju z Marjo Boršnik). Od leta 1960 do 1962 je v Vprašanjih naših dni (COBISS) urejal rubriko Književne ocene, ki jih je tudi sam pisal (mdr. Književnost in družbena stvarnost, Marksizem in religija ...). Pri Cankarjevi založbi je urejal družboslovno in marksistično literaturo. Sodeloval je pri pripravi Marxovih in Engelsovih izbranih del v petih knjigah. Leta 1967 je zasnoval ter med letoma 1972 in 1974 uredil filozofsko zbirko Misel in čas, namenjeno sodobnemu evropskemu in domačemu prostoru. Splošna kulturna vprašanja je obravnaval še v Novih razgledih in zborniku Pričevanja o Lojzetu Filipiču (COBISS) .

V literarno zgodovino je segel z razpravo Vodnikovo spoznavanje Horaca (skrajšano diplomsko delo), uredil in recenziral je (štiri knjige) Zbrana dela Ivana Cankarja (COBISS). S Tonetom Pavčkom je izbral pesmi Ivana Skuška Izgoreli dan (COBISS) in napisal spremno besedo.

Pripravil je temeljni izbor za TV-nanizanko Slovenske ljudske pravljice, z Jožetom Voznyjem sta napisala kar 16 scenarijev. Z Vladimirjem Kocjančičem in Jožetom Voznyjem je 1980. zasnoval zbirko pravljic na ploščah in napisal zanjo 7 scenarijev. Sodeloval je pri pisanju scenarija za TV-igro Tisti iz Jurjevega boršta (COBISS), posneto leta 1983. Kot prireditelj ali režiser je sodeloval pri številnih zvočnih posnetkih ljudskih pravljic, mdr. tudi pri Zverinicah iz Rezije (COBISS).

Članki[uredi | uredi kodo]

  • Oštrigeca z novimi koordinatami sprejemanja: radijski roman. Delo, 1996. 14–15. (COBISS)
  • Cankar o Trubarju in njegovih slavilcih. Stati inu obstati, 1–2 (2005). 90–105. (COBISS)
  • Theodor Elze: 1823–1900. Stati inu obstati, 1–2 (2005). 228–232. (COBISS)

Poezija[uredi | uredi kodo]

Izbrani prevodi[uredi | uredi kodo]

Poljudnoznanstveni in strokovni prevodi

Književni prevodi


Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]