Bogumili

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Bogumili so bili velika krščanska verska skupnost razširjena med slovanskimi prebivalci Balkana, zlasti na področjih današnje Makedonije, Bolgarije ter Bosne in Hercegovine. Bogomilstvo se je razširilo v 10. stoletju pod vplivom mesalijancev in pavličanov. Bogomile so na začetku imenovali tudi babuni. Razprava Slovo duhovnika Kozme in Sinodik cesarja Borila iz leta 1211 opisujeta, da je duhovnik Bogumil v času vladanja carja Petra I. Bolgarskega sprejel manihejsko krivoverstvo in ga začel razglašati v Bolgariji. Med preprostim kmečkim prebivalstvom se je ta nauk hitro širil.

Verovanja bogumilov[uredi | uredi kodo]

Bogumili so verovali v enega Boga, univerzalni začetek in ustvarjalca duhovnega ter materialnega Sveta. Po tem verovanju ima Satan občasno dopuščeno možnost delovanja, vplivanja na Zemlji. Ob nastanku Bogumilstva je bil krst z vodo običajen, vendar so ga zamenjali z duhovnim krstom, kateri se opravi s polaganjem rok in klicanjem duha Tolažnika. Opustili so tudi običajne zakramente in verovali da se je Kristus samo navidezno utelesil po Mariji- (Doketizem) in po vstajenju vzel pobožanstveno telo, svoje človeško pa pustil v zraku. Bogumili zavračajo priklanjanje križu in svetim podobam. Prizadevajo si za ideal evangelijskega siromaštva v družbenem okolju. Nastopali so tudi proti uradni cerkvi, njenim institucijam, bogatenju klera in njihovim povezavam z bogataši in ljudmi v škrlatu, se pravi cesarskim dvorom.

Viri[uredi | uredi kodo]

*Obči religijski leksikon A - Ž /Miroslav Krleža Zagreb str. 113 (prevedeno iz hrvaščine-povzetek)