Bogumili

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Bogumili so bili velika krščanska verska skupnost razširjena med slovanskimi prebivalci Balkana, zlasti na področjih današnje Makedonije, Bolgarije ter Bosne in Hercegovine. Bogomilstvo se je razširilo v 10. stoletju pod vplivom mesalijancev in pavličanov. Bogomile so na začetku imenovali tudi babuni. Razprava Slovo duhovnika Kozme in Sinodik cesarja Borila iz leta 1211 opisujeta, da je duhovnik Bogumil v času vladanja carja Petra I. Bolgarskega sprejel manihejsko krivoverstvo in ga začel razglašati v Bolgariji. Med preprostim kmečkim prebivalstvom se je ta nauk hitro širil.

Verovanja bogumilov[uredi | uredi kodo]

Bogumili so verovali v enega Boga, univerzalni začetek in ustvarjalca duhovnega ter materialnega Sveta. Po tem verovanju ima Satan občasno dopuščeno možnost delovanja, vplivanja na Zemlji. Ob nastanku Bogumilstva je bil krst z vodo običajen, vendar so ga zamenjali z duhovnim krstom, kateri se opravi s polaganjem rok in klicanjem duha Tolažnika. Opustili so tudi običajne zakramente in verovali da se je Kristus samo navidezno utelesil po Mariji- (Doketizem) in po vstajenju vzel pobožanstveno telo, svoje človeško pa pustil v zraku. Bogumili zavračajo priklanjanje križu in svetim podobam. Prizadevajo si za ideal evangelijskega siromaštva v družbenem okolju. Nastopali so tudi proti uradni cerkvi, njenim institucijam, bogatenju klera in njihovim povezavam z bogataši in ljudmi v škrlatu, se pravi cesarskim dvorom.

Viri[uredi | uredi kodo]

*Obči religijski leksikon A - Ž /Miroslav Krleža Zagreb str. 113 (prevedeno iz hrvaščine-povzetek)