Bazilika Bistriške Matere Božje, Marija Bistrica
| Bazilika Bistriške Matere Božje, Marija Bistrica | |
|---|---|
Bazilika Majke Božje Bistričke | |
| Kraj | Marija Bistrica |
| Država | |
| Verska skupnost | Rimskokatoliška |
| Spletna stran | www |
| Zgodovina | |
| Status | narodno romarsko središče |
| Arhitektura | |
| Kulturna dediščina | nepremična kulturna dobrina, sakralna arhitekturna dediščina |
| Arhitekt | Friedrich von Schmidt, Hermann Bollé |
| Vrsta arhitekture | gotika, barok, renesansa, historicizem |
| Uprava | |
| Nadškofija | Zagreb |
| Metropolija | Zagreb |
| Vodstvo | |
| Nadškof | Dražen Kutleša |
| Rektor | Domagoj Matošević |
Bazilika Bistriške Matere Božje v Mariji Bistrici na Hrvaškem je bazilika in hrvaško narodno romarsko središče Matere Božje. Je najbolj znano in najbolj obiskano svetišče na Hrvaškem.[1] Spomin na Marijo Bistriško v Katoliški cerkvi na Hrvaškem praznujejo 13. julija.[1][2] Bazilika je zavarovan kulturni spomenik kot sakralna stavbna dediščina.[3] Je del Marijine romarske poti na Hrvaškem.[4]
V seznamu župnij Škofije Zagreb (1334) je navedena bistriška župnija s cerkvijo sv. Petra (ecclesia beati Petri de Biztricha).[2] Po odkritju votivnega lesenega gotskega kipa Marije z detetom leta 1684 (ki je bil znan iz začetka 16. stoletja, od leta 1545 pa je bil zaradi osmanske nevarnosti skrit v steni bistriške cerkve) in številnih zapisanih čudežih, povezanih s tem kipom v 18. stoletju, je bil spremenjen patrocinij župnijske cerkve sv. Petra in Pavla, ki je odtlej posvečena Blaženi Devici Mariji. Z odkritjem kipa se je Marijino češčenje hitro razširilo in Bistrica se je hitro razvila kot marijansko svetišče in romarski kraj.[2]
Cerkev v Mariji Bistrici je postalo narodno svetišče leta 1715, ko je Hrvaški sabor zgradil veliki zaobljubni oltar in s tem potrdil pobožnost hrvaškega ljudstva do Bistriške Matere Božje.[5] Bistriški župnik Juraj Žerjavić je dal cerkev in župnijsko hišo z arkadami dozidati in prezidati po načrtih arhitekta Friedricha von Schmidta in njegovega učenca Hermanna Bolléja. Nova cerkev je zgrajena v neorenesančnem slogu in romantičnem historizmu.[5]
4. decembra 1923 je papež Pij XI. podelil cerkvi Bistriške Matere Božje status manjše bazilike.[2][5] 15. avgusta 1971 je bil v Mariji Bistrici XIII. mednarodni marijanski kongres. Istega leta je Jugoslovanska škofovska konferenca razglasila baziliko za hrvaško narodno marijansko romarsko središče.[2][5]
Baziliko je oktobra 1998 obiskal papež Janez Pavel II. in tam nekdanjega zagrebškega nadškofa in kardinala Alojzija Stepinca razglasil za blaženega.[2][5]
Galerija
[uredi | uredi kodo]- Trg pape Ivana Pavla II. z baziliko
- Notranje dvorišče bazilike
- Kamnite zahvalne plošče
- Pročelje bazilike z glavnim vhodom
- Notranjost
- Bistriška Mati Božja v glavnem oltarju
- Suvenirnica – uličica s spominki med baziliko in zunanjo cerkvijo bl. Alojzija Stepinca
- Zunanja cerkev bl. Alojzija Stepinca
- Kip Bistriške Matere Božje v zunanji cerkvi
- Kip papeža Janeza Pavla II. v zunanji cerkvi
- Spovednice na prostem zunanje cerkve
- Grič s Križevim potom izza zunanje cerkve
Sklici
[uredi | uredi kodo]- 1 2 Bačić, Marija: Majka Božja Bistrička hkm.hr. Hrvaška katoliška mreža. Objavljeno 13. julij 2019
- 1 2 3 4 5 6 Marija Bistrica enciklopedija.hr. Hrvaška enciklopedija. Leksikografski inštitut Miroslava Krleže: Zagreb, 2013 – 2024.
- ↑ Crkva sv. Marije Bistričke Register kulturnih dobrin Republike Hrvaške.
- ↑ Marijanski hodočasnički put Turistična skupnost Krapinsko-zagorske županije
- 1 2 3 4 5 Croatian National Shrine of Saint Mary of Marija Bistrica zg-nadbiskupija.hr. Nadškofija Zagreb.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Svetiste-mbb.hr, uradna stran
