Bazilika Bistriške Matere Božje, Marija Bistrica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Bazilika Bistriške Matere Božje, Marija Bistrica
Bazilika Majke Božje Bistričke
Portret
KrajMarija Bistrica
Država Hrvaška
Verska skupnostRimskokatoliška
Spletna stranwww.svetiste-mbb.hr
Zgodovina
Statusnarodno romarsko središče
Arhitektura
Kulturna dediščinanepremična kulturna dobrina, sakralna arhitekturna dediščina
ArhitektFriedrich von Schmidt,
Hermann Bollé
Vrsta arhitekturegotika, barok, renesansa, historicizem
Uprava
NadškofijaZagreb
MetropolijaZagreb
Vodstvo
NadškofDražen Kutleša
RektorDomagoj Matošević

Bazilika Bistriške Matere Božje v Mariji Bistrici na Hrvaškem je bazilika in hrvaško narodno romarsko središče Matere Božje. Je najbolj znano in najbolj obiskano svetišče na Hrvaškem.[1] Spomin na Marijo Bistriško v Katoliški cerkvi na Hrvaškem praznujejo 13. julija.[1][2] Bazilika je zavarovana kulturna dobrina kot sakralna stavbna dediščina.[3]

V seznamu župnij Škofije Zagreb (1334) je navedena bistriška župnija s cerkvijo sv. Petra (ecclesia beati Petri de Biztricha).[2] Po odkritju votivnega lesenega gotskega kipa Marije z detetom leta 1684 (ki je bil znan iz začetka 16. stoletja, od leta 1545 pa je bil zaradi osmanske nevarnosti skrit v steni bistriške cerkve) in številnih zapisanih čudežih, povezanih s tem kipom v 18. stoletju, je bil spremenjen patrocinij župnijske cerkve sv. Petra in Pavla, ki je odtlej posvečena Blaženi Devici Mariji. Z odkritjem kipa se je Marijino češčenje hitro razširilo in Bistrica se je hitro razvila kot marijansko svetišče in romarski kraj.[2]

Cerkev v Mariji Bistrici je postalo narodno svetišče leta 1715, ko je Hrvaški sabor zgradil veliki zaobljubni oltar in s tem potrdil pobožnost hrvaškega ljudstva do Bistriške Matere Božje.[4] Bistriški župnik Juraj Žerjavić je dal cerkev in župnijsko hišo z arkadami dozidati in prezidati po načrtih arhitekta Friedricha von Schmidta in njegovega učenca Hermanna Bolléja. Nova cerkev je zgrajena v neorenesančnem slogu in romantičnem historizmu.[4]

4. decembra 1923 je papež Pij XI. podelil cerkvi Bistriške Matere Božje status manjše bazilike.[2][4] 15. avgusta 1971 je bil v Mariji Bistrici XIII. mednarodni marijanski kongres. Istega leta je Jugoslovanska škofovska konferenca razglasila baziliko za hrvaško narodno marijansko romarsko središče.[2][4]

Baziliko je oktobra 1998 obiskal papež Janez Pavel II. in tam nekdanjega zagrebškega nadškofa in kardinala Alojzija Stepinca razglasil za blaženega.[2][4]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ 1,0 1,1 Bačić, Marija: Majka Božja Bistrička hkm.hr. Hrvaška katoliška mreža. Objavljeno 13. julij 2019
  2. ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 2,5 Marija Bistrica enciklopedija.hr. Hrvaška enciklopedija. Leksikografski inštitut Miroslava Krleže: Zagreb, 2013 – 2024.
  3. ↑ Crkva sv. Marije Bistričke Register kulturnih dobrin Republike Hrvaške.
  4. ↑ 4,0 4,1 4,2 4,3 4,4 Croatian National Shrine of Saint Mary of Marija Bistrica zg-nadbiskupija.hr. Nadškofija Zagreb.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Bazilika_Bistriške_Matere_Božje,_Marija_Bistrica&oldid=6201862«