7 Iris

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
7 Iris
Odkritje
Odkritelj John Russell Hind
Datum odkritja 13. avgust 1847 [1]
Oznake
asteroidni pas
Značilnosti tira
Epoha 26. november, 2005 (JD 2453700,5)
Odsončje 439,337 Gm (2,937 a.e.)
Prisončje 274,259 Gm (1,833 a.e.)
356,789Gm (2,385 a.e.)
Izsrednost 0,231
1345,375 dni (3,68 let)
19,03 km/s
269,531°
Naklon tira 5,527°
259,727°
145,440°
Fizikalne značilnosti
Razsežnosti 225 × 190 × 190[2] km
Masa 1,25  · 1019 kg [3]
Srednja gostota
2,9 g/cm3
0,055 m/s2
0,11 km/s
0,2975 [4]dni
Albedo 0,277 (geometrični)
Temperatura ~171 K
maks. 275 K (+2 ° C)
Spektralni tip
S
6,7[5][6] do 11,4
5,51
0,32" do 0,07"

7 Iris (starogrško Ίρις: Íris) je asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Odkritje[uredi | uredi kodo]

Deset največjih asteroidov v primerjavi z Luno. 7 Iris je četrti z desne.

Odkril ga je John Russell Hind (1823 – 1895) 13. avgusta 1847. [1]. Asteroid Iris je bil njegov prvi asteroid, ki ga je odkril. Poimenovan je po boginji Iris iz grše mitologije.

Lastnosti[uredi | uredi kodo]

Asteroid Iris ima premer okoli 199,83 km[7] in je tako eden izmed večjih asteroidov v glavnem asteroidnem pasu. Njegova površina je bogata na silikatih. Njegov geometrični albedo je 0,277. Okoli svoje osi se zavrti v 7,14 urah. Analiza s svetlobnimi krivuljami je pokazala, da pol asteroida kaže proti ekliptičnim koordinatam (β, λ) = (10°, 20°) z možno napako 10°[2]. Njena vrtilna os je nagnjena za 85°, kar pomeni, da celo poloblo obseva Sonce celo poletje, pozimi pa Sonce ne vzide. To povzroča velike temperaturne razlike na površini, kjer se opažajo tudi večje razlike v albedu [8]. Površina asteroida Iris je precej svetla, verjetno je mešanica zlitine niklja in železa ter magnezijevih in železovih silikatov. Spekter je podoben spektru, ki ga kažejo L in LL hondriti s popravki zaradi vesoljske erozije [9]. Ta asteroid bi zaradi tega lahko bil tudi izvor te vrste meteoritov [10]

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 Podatki o odkritjih asteroidov
  2. ^ 2,0 2,1 Kaasalainen, M.; et al. (2002). "Models of twenty asteroids from photometric data" (PDF). Icarus 159: 369. doi:10.1006/icar.2002.6907. 
  3. ^ Pitjeva, E. V. (2005). "High-Precision Ephemerides of Planets—EPM and Determination of Some Astronomical Constants" (PDF). Solar System Research 39 (3): 176. doi:10.1007/s11208-005-0033-2. 
  4. ^ "Planetary Data System Small Bodies Node, lightcurve parameters". 
  5. ^ Donald H. Menzel; Jay M. Pasachoff (1983). A Field Guide to the Stars and Planets (2 izd.). Boston, MA: Houghton Mifflin. str. 391. ISBN 0-395-34835-8. 
  6. ^ "Bright Minor Planets 2006". Središče za male planete. Pridobljeno dne 21.5.2008. 
  7. ^ Podatki pri JPL
  8. ^ Hoffmann, M.; Geyer, E. H. (1993). "Spots on 4-VESTA and 7-IRIS - Large Areas or Little Patches". Astronomy & Astrophysics Supplement 101: 621. 
  9. ^ Y. Ueda et al Surface Material Analysis of the S-type Asteroids: Removing the Space Weathering Effect from Reflectance Spectrum, 34th Annual Lunar and Planetary Science Conference, March 17-21, 2003, League City, Texas, abstract no.2078 (2003).
  10. ^ Migliorini, F.; et al. (1997). "(7) Iris: a possible source of ordinary chondrites?". Astronomy & Astrophysics 321: 652. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]