6 Heba

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
6 Heba  6 Hebe Astronomical Symbol.svg
Odkritje
Odkritelj: Karl Ludwig Hencke
Datum odkritja: 1. julij 1847 [1]
Druga imena: 1947 JB
Kategorija pritlikavih planetov: asteroidni pas
Značilnosti tira
Epoha 26. november 2005 (JD 2453700,5)
Odsončje: 435,996 Gm (2,914 a.e.)
Prisončje: 289,705 Gm (1,937 a.e.)
Velika polos: 362,851 Gm (2,426 a.e.)
Izsrednost: 0,202
Obhodna doba: 1379,756 dni (3,78 let)
Povp. tirna hitrost: 18,93 km/s
Srednja anomalija: 247,947°
Naklon tira: 14,751°
Dolžina dvižnega vozla: 138,752°
Argument prisončja: 239,492°
Fizikalne značilnosti
Razsežnosti: 205 × 185 × 170[2][3] km
Masa: 1,25  · 1019 kg [4]
Srednja gostota: ~4,1 g/cm3
Ekvatorialna površinska težnost: ~0,087 m/s2
ubežna hitrost: ~0,13 km/s
Vrtilna doba: 0,3031 [5] dni
Albedo: 0,268 (geometrični) [2]
Temperatura: ~171 K
maks. ~269 K (-4 ° C)
Spektralni tip: S
Navidezni sij: 7,5[6] do 11,50
Absolutni izsev: 5,71
Kotna velikost: 0,26" do 0,065"

6 Heba (mednarodno ime 6 Hebe, starogrško Ήβη: Hébe) je velik asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Odkritje[uredi | uredi kodo]

Deset največjih asteroidov v primerjavi z Luno. 6 Heba je peti z desne.

Odkril ga je Karl Ludwig Hencke (1793 – 1866) 1. julija 1847. [1]. Asteroid Heba je bil šesti odkriti asteroid. Pred njim je Hencke odkril še asteroid 5 Astreja. Ime Heba je predlagal Carl Friedrich Gauss. Heba je bila boginja mladosti v grški mitologiji. V rimski mitologiji ji je bila podobna boginja Juventas.

Prvotni asteroidi so dobili tudi astronomsko znamenje. Asteroid Heba je dobil znak 6 Hebe Astronomical Symbol.svg

Lastnosti[uredi | uredi kodo]

Heba je po masi trinajsti največji asteroid , saj vsebuje približno 0,5 % vse mase asteroidov v asteroidnem pasu. Ima zelo veliko gostoto (celo večjo kot Luna in Mars). Po prostornini pa zaradi tega ni med 20 največjimi.

Po svetlosti je peti najsvetlejši med asteroidi v glavnem pasu. Večjo svetlost imajo še samo 4 Vesta, Cerera, 7 Iris in 2 Palas. Ima srednji navidezni sij v opoziciji +8,3, kar je skoraj enako srednji svetlosti Titana [7]. Svetlobne krivulje kažejo, da asteroid ni okrogel (ima veliko udarnih kraterjev), kar je verjetno posledica mnogih udarcev v preteklosti[3]. Vrti se progradno. Severni pol asteroida kaže proti ekliptičnim koordiantam (β, λ) = (45°, 339°). To da nagib vrtilne osi okoli 42°.

Površina asteroida je precej svetla.

Izvor meteoritov[uredi | uredi kodo]

Asteroid Heba je verjetno izvor H hondritov in IIE železovih meteoritov. Od vseh meteoritov, ki padejo na Zemljo predstavlja ta vrsta meteoritov okoli 40 %. To potrjujejo z naslednjimi opažanji[8]:

  • Spekter asteroida Heba se ujema s spektrom mešanice 60% H hondritov in 40% IIE železovih hondritov
  • meteoriti IIE niso pogosti med železovimi meteoriti, verjetno so nastali ob taljenju in ne kot deli jedra starševskega telesa
  • meteoriti vrste IIE in H hondriti izhajajo iz istega starševskega telesa
  • asteroidi s spektri, ki so podobni spektrom navadnih hondritov so zelo redki
  • lega asteroida Heba je izredno primerna za nastanek asteroidov, ki po nastanku prečkajo tirnico Zemlje. Izvrženi delci lahko pridejo v Kirkwoodovo vrzel (resonanca 3: 1 pri 2,50 a.e.) in v bližnjo sekularno resonaco \nu_6\,\!
  • od vseh asteroidov na tem področju je Heba največja

Naravni sateliti[uredi | uredi kodo]

Asteroid Heba je 5. marca 1977 prišel v okultacijo z zmerno svetlo zvezdo (γ Ceti). Kot rezultat tega pojava so poročali o verjetnem obstoju lune (naravnega satelita), ki kroži okoli asteroida[9]. Luna je dobila vzdevek "Jebe". Luna bi krožila okoli asteroida na razdalji 900 km, njen premer pa bi bil okoli 20 km. [10]. Obstoj te lune še ni potrjen.

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]