Žitomir Terčelj

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Žitomir Terčelj
Rojstvo15. junij 1921({{padleft:1921|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:15|2|0}})
Smrt25. marec 1989({{padleft:1989|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:25|2|0}}) (67 let)
Državljanstvo Italija
 Svobodno tržaško ozemlje
 Kraljevina Italija
Poklicučitelj, publicist, čebelar

Žitomir Terčelj, italijanski učitelj in čebelarski strokovnjak slovenskega rodu, * 15. junij 1921, Ajdovščina, † 25. marec 1989, Trst.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Ljudsko šolo je obiskoval v rojstnem kraju. Zaradi fašističnih pritiskov se je družina preselila v Gorico. Tu je končal višjo trgovsko šolo in se na tržaški Univerzi vpisal na Ekonomsko fakulteto. Študij je prekinil, ker je bil vpoklican v italijansko mornarico. Bil je sprejet na akademijo vojne mornarice v Livornu. Julija 1943 je postal pomožni mornariški častnik na vojni ladji Sirtori in bil poslan na vojno področje v Sredozemlju. Ladja je bila septembra 1943 potopljena pri Krfu. Terčelja, ki je bil med preživelimi so zajeli Nemci in 26. septembra 1943 odpeljali v taborišče Deblin-Irena na Poljsko. Konec vojne je dočakal v Hamburgu. Sredi avgusta 1945 se je vrnil domov, nadaljeval s študijem in leta 1949 diplomiral.[1]

Po končanem študiju se je zaposlil. Poučeval je na raznih tržaških poklicnih šolah. Tast Mirko Legiša, znani živinozdravnik iz Mavhinj (sedaj ital. Malchina) pri Sesljanu ga je uvedel v čebelarstvo, ki ga je tako vzljubil, da si je ob svojem domu v Vižovljah uredil vzoren čebelnjak. Proučeval je slovensko in mednarodno literaturo in postal cenjen strokovnjak. Bil je med pobudniki in ustanovitelji čebelarskega konzorcija za Tržaško pokrajino in vrsto let do sredine leta 1985, ko je odstopil tudi njegov predsednik. Z rednimi sestanki in predavanji je skrbel za poglabljanje znanja med čebelarji. Objavljal je strokovne članke v tedniku Gospodarstvo in večkrat predaval tudi za kmetijsko oddajo na Radiu Trst A. Vzdrževal je redne stike s Čebelarsko zvezo Slovenije in konzorcijem južnotirolskih čebelarjev. Kot predavatelj se je udeležil tudi nekaterih mednarodnih čebelarskih srečanj in prireditev.[1]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Primorski slovenski biografski leksikon. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994.