Zeaksantin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Zeaksantin
Zeaksantin
Imena
IUPAC ime
4-[18-(4-hidroksi-2,6,6-trimetil-1-cikloheksenil)-3,7,12,16-tetrametil-oktadeka-1,3,5,7,9,11,13,15,17-nonaenil]-3,5,5-trimetil-cikloheks-3-en-1-ol
Druga imena
β,β-karoten-3,3'-diol
Identifikatorji
ECHA InfoCard 100.005.125
Število E E161h (barvila)
Lastnosti
C40H56O2
Molska masa 568,88 g/mol
Videz oranžno-rdeč
Tališče 215,5 °C
netopen
Sorodne snovi
Sorodne snovi lutein
ksantofil
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C, 100 kPa).
Sklici infopolja

Zeaksantin je eden izmed najpogostejših karotenoidnih pigmentov v naravi. Ime izhaja iz znanstvenega imena za koruzo, Zea mays, ter iz starogrške besede starogrško ξανθος: xanthos - rumeno (glej tudi ksantofil).

Zeaksantin daje rumeno barvo koruzi
Spinus tristis

Zeaksantin je v naravi pogost pigment in daje rumeno barvo npr. koruzi in papriki pa tudi nekaterim živalim, kot je rod ptic Carduelis (npr. čižek), prisoten pa je tudi v pravem žafranu in mnogih drugih rastlinah, katerim daje značilni barvni odtenek. Pri človeku je prisoten v rumeni pegi (macula lutea) v mrežnici in ščiti to področje pred presežkom modre in ultravijolične svetlobe (UV). Lutein, soroden karotenoidni pigment, je prisoten v obrobnih predelih mrežnice.[1] Število E spojine je E161h.

Zeaksantin ščiti tudi pred starostno degeneracijo makule. Dobri viri zeaksantina v prehrani so od zelenjave: ohrovt, zelena solata, repa, brokoli, bučke, koruza, grah, blitva in brstični ohrovt, od sadja pa kivi in goji.[2]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Chew, E.Y. s sod. (2007). »The relationship of dietary carotenoid and vitamin A, E, and C intake with age-related macular degeneration in a case-control study: AREDS Report«. Arch. Ophthalmol. Zv. 125, št. 22. str. 1225–1232. doi:10.1001/archopht.125.9.1225. PMID 17846363.