Walt Disney

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Walt Disney
Walt disney portrait.jpg
Walt Disney
Rojstvo: 5. december, 1901
Chicago, Illinois, ZDA
Smrt: 15. december, 1966
Los Angeles, Kalifornija, ZDA
Poklic: producent, soustanovitelj družbe The Walt Disney Company
Zakonec: Lillian Disney

Walter Elias Disney, ameriški producent, režiser, scenarist, igralec, animator, podjetnik, vizionar in filantrop, * 5. december 1901, Chicago, † 15. december, 1966, Burbank.

Walt Disney je bil sin Flore in Eliasa Disney in je imel tri brate in eno sestro. Kot soustanovitelj podjetja Walt Disney Productions je postal eden najbolj znanih filmskih producentov na svetu. Podjetje se danes imenuje The Walt Disney Company in ima letne prihodke okrog 30 milijard dolarjev.

Disney je poleg svojega dela kot producent znan tudi kot človek, ki je veliko prispeval k razvoju animacije ter tematskih parkov. Nominiran je bil za 59 oskarjev in 7 emmyjev in drži rekord v številu oskarjevskih nominacij. Skupaj s sodelavci je ustvaril množico likov, verjetno najbolj znan je Miki Miška.

Disney je umrl za pljučnim rakom leta 1966, le nekaj let pred odprtjem zabaviščnega parka Walt Disney World na Floridi.

Vsebina

[uredi] Življenje

[uredi] Otroštvo

Walter Elias Disney se je rodil 5. decembra 1901 v Chicagu. Njegov oče, Elias Disney, je bil irsko-kanadskega porekla, vendar se je že kot otrok skupaj s svojo družino preselil v Kansas, v ZDA. Ko je bil Elias starejši, je v Ohiu spoznal Floro Call Disney, Waltovo mamo, ki je bila nemško-ameriške krvi, ter ji sledil na Florido, kjer sta se leta 1888 poročila. Walt se je rodil v družini s petimi otroki, imel je tri starejše brate in mlajšo sestro. Ker sta njegova starša cele dneve delala, sta morala otroke puščati same doma, zato je za Walta večino časa skrbel njegov starejši brat Roy, s katerim sta si tudi kasneje ostala blizu, medtem ko sta ostala brata in sestra skoraj povsem izginili iz njegovega življenja. Ko je bil star štiri leta se je družina preselila v Marceline, Missouri, kjer je preživel večino svojega otroštva. Sanje o tem srečnem otroštvu so ga spremljale vse življenje in iz tega je nabiral številne zamisli za svoje delo. Tako je glavna ulica v Disneylandu, imenovana Main Street, kopija glavne ceste iz Marcelina.

Na posestvu v Marcelinu so se prvič pokazale tudi Waltove risarske sposobnosti. Njegova teta Maggie mu je podarila risarski blok in kmalu zatem je prvič prodal plačilo za svoje delo - njegov zdravnik, dr. Sherwood, je za sliko konja plačal 5 centov. Walt je na začetku večinoma le prerisoval karikature iz časopisov, saj so bile to edine slike, s katerimi je odraščal.

Nekaj časa je družini dobro kazalo, potem pa se je znova začela kriza. Waltov oče je zbolel in leta 1910 so zaradi denarnih težav morali na dražbi prodati posest. Zaradi tega sta se oba starejša brata odselila, preostala družina pa se je preselila v Kansas City, kjer je Waltov oče kupil podjetje časopisov Kansas City Star, ki je imel dva tisoč naročnikov. Walt, ki je bil takrat star devet let, in Roy sta naročnikom vsak dan dostavljala časopis.

Elias Disney je svoja sinova vzgajal k trdemu delu. Noben od njiju ni imel niti igrač niti žepnine. Walt je šest let raznašal časopise in samo enkrat je dobil zaradi bolezni pet prostih tednov. Kasneje je začel namesto bolnega očeta dostavljati še mleko in jajca, zaradi tega ni imel časa, da bi obiskoval šolo. Njegov brat Roy je imel vsega tega žalostnega življenja dovolj, zato je neke noči na skrivaj odšel, pred tem pa je še svetoval Waltu, naj se ne pusti več pretepati očetu. Ločitev od brata je bila za Walta zelo boleča, saj je imel brata zelo rad in tudi Roy je Waltu nenehno pomagal, ter ga ščitil.

Walt je moral vedno dati očetu ves denar, ki ga je zaslužil. Zato mu je kmalu nehal pripovedovati o njegovih dodatnih zaslužkih, da mu je ostalo vsaj nekaj denarja zase. Ker je potreboval več denarja je od leta 1914 dalje začel skupaj s svojim sošolcem Waltom Pfeifferjem nastopati kot ljubiteljski kabaretist. Vendar kot glasbenik ni imel večjega uspeha.

Poleg njihovega posestva je tekla Santa Fe železnica, ki je prečkala podeželje. Waltov stric, Mike Martin, je bil strojevodja, ki je delal na relaciji med Fort Madison - Iowa – Marceline. Kasneje mu je ta stric tudi pomagal, da je Walt dobil poletno službo, in sicer na vlaku je prodajal hrano, pijačo ter časopis vsem potnikom. Med življenjem je potem Walt velikokrat iskal takšno svobodo, kot jo je imel takrat ko je delal na vlaku, zato si je večkrat zgradil maketo železnice.

[uredi] Mladost

Leta 1917 je Elias Disney investiral denar v tovarno marmelade v Chicagu in vsa družina se je preselila tja. Jeseni tega leta je Walt začel hoditi v McKinley High School, ponoči pa se je šolal še v umetniškem inštitutu Chicago Art Institute. Prvič so bile njegove slike tudi objavljene v šolskem časopisu, kjer je vodil rubriko s stripi. Njegovi stripi so bili zelo patriotični in osredotočeni na drugo svetovno vojno. Vendar pa Waltovo šolanje ni dolgo trajalo. Pri 16 letih je zapustil šolo, ker se je hotel pridružiti vojski, vendar ga niso sprejeli, ker je bil premlad. Namesto vojski se je skupaj s svojim prijateljem pridružil Rdečemu Križu in odpotoval za eno leto v Francijo. Med tem letom je peljal rešilni avto, ki ga je porisal s svojimi izmišljenimi risanimi junaki.

Potem se je zopet preselil v Kensas City, da bi začel svojo umetniško kariero. Njegov brat Roy mu je priskrbel službo v Pesmen-Rubin Art Studio, kjer je Walt delal reklame za časopise, revije in kinematografe. Tam je tudi spoznal talentiranega risarja Uba Iwerksa, s katerim se je hitro spoprijateljil. Januarja 1920 sta skupaj ustanovila svoje podjetje in ga poimenovala Iwerks-Disney Commercial Artists. Vendar pa je to podjetje kmalu propadlo, ker se je le malo ljudi upalo naročati grafične in animirane stvari neizkušeni dvojici.

Za tem sta odšla partnerja delati vsak po svoje. Disney je za nekaj časa opustil animacijo in odšel iskati svojo srečo kot filmski režiser v Hollywood. Hodil je od studia do studia, vendar so ga vsi zavrnili, zato se je vrnil k animaciji. Njegov prvi hollywoodski studijo je bila garaža njegovega strica Roberta, kjer je Walt delal dneve in noči. Nekaj svojih nedokončanih del je poslal distributerki Margaret Winkler, ki so ji bila njegova dela zelo všeč in je hotela z njim posneti še več takih animirano-igranih filmov, kot je bil Disneyev poskusni film Alice's wonderland. V tem filmu so bili ozadje in nekatere stranske vloge narisani, glavno vlogo pa je igrala resnična oseba.

Ker pa je mel Disney velike finančne težave, je za pomoč zopet prosil brata Roya, ki je ta čas preboleval tuberkulozo v bolnišnici v Los Angelesu. Roy se je strinjal in skupaj sta ustanovila podjetje Disney Brothers' Studio, v katerem se jima je pridružil še Iwerks. Studio je bil postavljen na Hyperion Avenue v Los Angelesu. Leta 1925 je Disney zaposlil mlado žensko Lillian Bounds, ki ga je takoj očarala. Po nekaj zmenkih sta se 15. julija 1925 poročila.

[uredi] Prvi poskusi

Nove serije animirano-igrane oddaje imenovane Alice Comedies so bile uspešne. Ko pa so leta 1927 zaključili s snemanjem te oddaje, se je podjetje bolj posvetilo animiranim filmom in ne več animirano-igranim. Posebej so posvečali svojo pozornost risanemu mačku Felixu ter zajcu Oswaldu. Nastale so serije risanke Oswald the Lucky Rabbit, ki je postal zelo popularen. Studio se je začel širiti in Disney je zaposlil veliko novih delavcev med njimi tudi nekaj prejšnjih sodelavcev iz Kensas Cityja. Leta 1928 pa je podjetje zopet zašlo v finančne težave in Disney je tako moral odpustiti večino svojih delavcev. Podjetje je imelo kar nekaj vzponov in padcev, vendar pa se niso vdali.

Razvil se je nov animirani lik v obliki miši. Večina biografij pravi, da si je Disney zamislil lik miška na poti iz New Yorka, vendar pa obstajajo dvomi, če si ga je v resnici res izmislil on ali njegov sodelavec Iwerks. Mišek je bil prvo imenovan Mortimer, kasneje pa ga je Lillian Disney preimenovala v ljudem dobro poznanega Mickey Mouse (Miki Miška). Prva krajša risanka o Mikiju je nosila naslov Plane Crazy (Preprosto nor), ki je bila tako kot vsa prejšnja Disneyeva dela „nemi film“. Ker pa se noben ni zanimal za predvajanje risanke Plane Crazy in njene naslednice The Gallopin' Gaucho, je Disney naredil novo risanko z Mikijem imenovano Steamboat Willie, ki pa je imela tudi zvok. Poslovnež Pat Powers je priskrbel Disneyu distributacijo in zvočni-sinhronizator. Tako so vse tri risanke o Miki Miški prišle v javnost z zvočnim posnetkom in tako postale zelo uspešne. Vse zvočne efekte je posnel Disney sam in nastopal tudi kot Mikijev glas vse do leta 1946. Prepričan je bil da bo Miki prišel daleč v javnost. Risankam o Miki Miški so se leta 1929 pridružile še kratke glasbene animacije imenovane Silly Symphonies in tudi te so gledalci pozitivno sprejeli. Vendar pa kljub temu, da sta bili obe seriji zelo uspešni Disney studio ni dobival pripadajoče vsote denarja od Pata Powersa in leta 1930 je Disney podpisal pogodbo z novim distributerjem Columbia Pictures. Ker pa je večino animacij, ki so jih predvajali in naredili v Disneyevem podjetju med leti 1928 in 1930 naredil Ub Iwerks, se je le ta kmalu naveličal temperamentnega Disneya, zato je ustanovil svoje podjetje in zapustil Disney studio. Walt je začel obupano iskati nekoga, ki bi lahko zamenjal Iwerksa, kajti sam ni mogel tako dobro in hitro risati. Čez nekaj časa je zaposlil kar nekaj ljudi, da je lahko zapolnil prazno mesto Iwerksa. Tehnologija se je začela razvijati in skupaj s tem so nastale tudi prve barvne risanke. Prva barvna animacija nastala v Disney studios je spadala pod serijo Silly Symphonies z naslovom Flowers and Trees. Leta 1932 je bila tudi nagrajena z Academy Awardom za najboljšo kratko vsebino v kategoriji animacij. Tega leta pa je Disney dobil še en poseben Academy Award in sicer za oblikovanje Miki Miške. Leta 1935 so serije kratkih animacij Miki Miške postale barvne in skozi leta je popularnost te prikupne miši le rasla in rasla, skupaj z njo pa tudi popularnost njenega izumitelja. Družine rastejo Od nekdaj je bil Disneyev največji up, da bi postal oče, vendar pa se je prva nosečnost njegove žene končala s splavom. To in pritiski s strani podjetja sta pripeljala Walta do živčnega zloma. Zato si je vzel nekaj časa počitka in odšel z ženo na počitnice na Karibe, za tem pa sta potovala še skozi Washington. Waltu se je zopet nasmehnila sreča, kajti njegova žena je spet zanosila in 18. decembra 1933 se jima je rodila deklica Diane Marie Disney. Bila sta presrečna in malo več kot leto kasneje sta posvojila še eno deklico, Sharon Mae Disney, rojeno 21. decembra 1934.

Čeprav je studio izdeloval dve najbolj uspešni seriji risank v industriji, je imel Disney vseeno večje cilje, zato je leta 1934 začel delati načrte za celovečerni animirani film. Ostala podjetja v filmski industriji so močno dvomila v uspeh celovečernega animiranega filma in so bila prepričana, da bo to uničilo Disney studio. Tudi njegova žena in brat Roy sta ga poskušala odvrniti od te ideje. Disney studio pa se je v to zelo poglobil in začel natančno preučevati vsako stvar povezano z novim projektom, ter malo eksperimentiral, kajti hotel je doseči najboljšo kvaliteto za njegovo celovečerno animacijo imenovano Sneguljčica in sedem palčkov. Film so dokončali decembra 1937 v kinematografe pa je prišel februarja 1938, kot prvi barvni govoreči celovečerni animirani film. Postal je eden najbolj uspešnih filmov 1938 leta in prinesel več kot 98 milijonov dolarjev (okoli 72 milijonov evrov) dobička. Najbolj presenetljivo pri temu pa je, da so otroci morali plačati le 10 centov za ogled filma. S tem denarjem je Disney 24. decembra 1939 odprl nov studio imenovan Walt Disney Studios in nadaljeval z izdelavo celovečernih animacij. Tako so nastali Ostržek, Fantasija in Bambi. Ostržek in Fantazija sta sledila Sneguljčici v kinematografe, vendar pa sta prinesla finančno razočaranje. Tako je Disney začel načrtovati risanko Dumbo, ki naj bi studiu povrnila izgubljeni denar, vendar pa je bila njena izdelava zelo težavna, saj so vsi začeli dvomiti v njen uspeh. Leta 1940 se je studiu zopet pridružil Iwerks.

[uredi] Druga svetovna vojna

Disney1968.jpg

Kmalu po tem, ko je Dumbo prišel v kinematografe in postal uspešen, so Združene Države Amerike vstopile v drugo svetovno vojno. Vojska je Disneyevemu studiu zmanjšala zaloge pripomočkov ter jim naročila, da morajo delati filme, ki bodo pomagali pri treniranju vojakov. Med vojno je studio izgubil veliko denarja in imel veliko neuspeha. V večini so začeli delati le krajše animirane filme ter posneli tudi nekaj igranih filmov. S temi kratkimi animacijami so si le toliko opomogli, da so lahko nadaljevali z izdelavo celovečernih animiranih filmov, začeli pa so izdelovati tudi igrane filme o naravi. Med vojno je velikokrat prišlo do upora delavcev. To so bili zelo težki časi za Disney studio's. Prvič pa se je pojavila tudi ideja za izdelavo Disneyevega magičnega zabaviščnega parka, katero so razvijali več let. Nekaj časa po koncu vojne, leta 1949 se je Disney z družino preselil na veliko parcelo na območju Holmby Hills v Los Angelesu. Tam je na svojemu dvorišču zgradil, miniaturno železnico ter jo poimenoval Carolwood Pacific Railroad. Bila je dolga okoli 800 metrov in imela različne postaje, tunele, zavoje, itd. Walt je večkrat peljal svoji hčeri na vožnjo s lokomotivo imenovano Lilly Belle po njegovi železnici.

[uredi] Obdobje uspeha

Z idejo, načrtovanjem in širjenjem projekta izdelave Disneylanda, se je podjetje začelo širiti tudi v druge strani. Posneli so prvi v celoti igrani film Otok zakladov (1950), sledili pa so mu še drugi; 20000 milj pod morjem (1954), Pes Shaggy (1959) in Past za starše (1961). Walt Disney studio je bil tudi eden prvih, ki je znal dobro izkoriščati novi medij, televizijo. Naredili so prvo svojo televizijsko oddajo imenovano One Hour in Wonderland (ena ura v čudežni deželi). V svojih oddajah je kazal odlomke svojih prejšnjih animacij, popeljal gledalce v zakulisje studia ter jih seznanjal s čarobnim Disneylandom, ki so ga gradili v Anaheimu v Kaliforniji. Leta 1955 pa je naredil tudi prvo vsakodnevno televizijsko oddajo imenovano Mickey Mouse Club, ki je postala zelo popularna. Medtem ko se je studio širil je Disney posvečal manj pozornosti animacijskemu oddelku, saj je popolnoma zaupal svojim devetim najbolj zvestim risarjem in prijateljem (Les Clark, Ollie Johnston, Frank Thomas, Wolfgang »Woolie« Reitherman, John Lounsbery, Eric Larson, Ward Kimball, Milt Kahl, Marc Davis). V tem času so ustvarili veliko uspešnic (Dama in Potepuh, 101 Dalmatinec, Trnjulčica, Meč v kamnu). Kratke risanke so izdelovali le do leta 1956. 17. julija 1955 pa so končno odprli prvi tematski park, Disneyland, ki je takoj postal zelo uspešen. Leta 1961 je tudi njihova televizijska oddaja prešla iz črno-bele tehnike v barvno in spremenila prejšnje ime (One Hour in Wonderland) v The Wonderful World of Disney (Prečudoviti Disneyev svet), ki so jo na ABC-ju predvajali vse do leta 2005. V 50ih letih je Disney poleg vseh ostalih novih projektov ustvaril še veliko poučnih filmov o vesolju. Te filmi pa niso pritegnili le pozornosti ljudstva vendar tudi Ruski vesoljski program. Ljudem pa je hotel prikazati tudi stopnjevanje nuklearne energije s televizijsko serijo in knjigo Naš prijatelj atom. Do leta 1960 je bilo Disneyevo podjetje znano kot eno izmed najuspešnejših podjetij na svetu. Po desetletjih truda je Disneyu uspelo pridobiti tudi pravice do uprizoritve zgodbe o varuški Mary Poppins, pisatelja P. L. Traverja. Ko je leta 1964 prišla v javnost je takoj postala Disneyev najuspešnejši film doslej. Istega leta so začeli tudi preurejati veliko močvirje v Orlandu na Floridi. Počasi so ga spreminjali v nov, 109 km² velik park, imenovan Disney world. To naj bi bila večja ter izpopolnjena verzija Disneylanda, ki naj bi bila poznana kot Magic Kingdom (magično kraljestvo), ter obdana z golf igrišči in hoteli.

[uredi] Smrt

Disneyeva vpletenost v projekt Disney World se je končala pozno leta 1966. Po mnogih letih verižnega kajenja cigaret, so ugotovili, da ima raka na pljučih. Ko so ga pripeljali v bolnico St. Joseph, se mu je stanje naglo poslabšalo, kar je povzročilo srčni zastoj. Umrl je 15. decembra 1966, deset dni po njegovem 65 rojstnem dnevu. Njegov brat Roy je vestno nadaljeval z bratovim Disney World projektom in ga v čast bratu preimenoval v Walt Disney World. Roy Disney je umrl tri mesece po odprtju Waltovega kraljestva leta 1971. Čeprav je Walt Disney umrl, pa so njegovi sodelavci še vedno nadaljevali z izdelavo risank in uresničevanjem Disneyevih sanj. Lahko bi rekli, da Walt ni nikoli umrl, saj živi v otroških srcih po vsem svetu in nas bo vedno spremljal z njegovimi animiranimi filmi.

[uredi] Glej tudi

Osebna orodja
Imenski prostori
Različice
Dejanja
Navigacija
Občestvo
Podpora
Tiskanje/izvoz
Pripomočki
V drugih jezikih