Vladimir Nazor

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Vladimir Nazor
Vladimir Nazor Z Car 0907.jpg  *
doprsni kip V. Nazorja v Crikvenici
Rojstvo 30. maj 1876
Postira  *
Smrt 19. junij 1949
Zagreb  *
Državljanstvo Flag of Croatia.svg Hrvaška
Poklic gimnazijski profesor in politik  *
Poznan po književnik

Vladimir Nazor, hrvaški pedagog, politik, pesnik, esejist, romanopisec in prevajalec, * 30. maj 1876, Postira, † 19. junij 1949, Zagreb.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Osnovno šolo je obiskoval na otoku Braču Po končani gimnaziji v Splitu je nadaljeval študij naravoslovnih ved (matematike in fizike) na vseučilišču v Gradcu in Zagrebu. Diplomiral je leta 1902. Nato je služboval kot gimnazijski profesor v Zadru, od leta 1903 do 1918 pa v Istri. Upokojil se je leta 1933. Po upokojitvi pa je začel delati kot upravnik otroškega doma v Zagrebu. Med vojno je bil član predsedstva AVNOJa in predsednik ZAVNOHa. Akademik Nazor je bil častni doktor vseučilišča v Zagrebu. Po vojni pa je bil predsednik prezidija sabora Ljudske republike Hrvaške. Imel je velik vpliv na hrvaško književnost.

Literarno delo[uredi | uredi kodo]

Vladimir Nazor je eden najpomembnejših hrvaških pesnikov v prvi polovici 20. stoletja. Izrazite etične in narodnostne ideje je nakazal v začetni poeziji (mitološki motivi v Slavenskih legendah, 1900) in ustvaril svoj osebni lirski stil že v prvi pesniški zbirki Lirika (1900). Pjesme u šikari, iz močvare i nad usjevima so nastale med prvo svetovno vojno in neposredno po njej, zato so v njej pesnikvi namigi na čas: na razpad ruske fronte, na slutnje izgube Istre in morda dela Dalmacije, na lakoto, ki je zajela pokrajine ob severnem Jadranu. Nazor na strah in tegobe odgovarja z udarnostjo in ogorčenostjo. Ne pozna pasivnosti in resignacije. V teh pesmih so že vse zasnove pesnikove kasnejše lirike: lirsko-refleksivno doživljane sveta, vezano na naravo, iz katere jemlje simbolne podobe, poudarjanje narodne identitete, ki obsega pravico do svobode in prihodnosti, in boj med dobrim in zlim, med nasiljem in sbvobodo, kjer je filozofsko-etnične probleme razrešuje tako, da si človek in narodna skupnost svojo pravico ustvarjata z dejavnostjo, z optimistično vero in zanosom. Pesnik s takšno duhovno strukturo se je upiral dekadentnemu valu modernizma, sprejemal pa njegov oblikovalni postopek z razgibanim verzom, z izrazito melodiko jetika, z bujnim ritmom, z gibčnim uskljevanjem sporočila z izvirnimi jezikovnimi sredstvi. Nazor je ostal pesnik življenjske moči in radosti, in čeprav zelo tankočuten za osebno doživljane, pesnik moralnega zdravja svojega hrvaškega naroda.

Priznanja[uredi | uredi kodo]

Poimenovanja

4. junija 1952 so v Ljubljani po njem preimenovani dotedanjo Frančiškansko ulic in od takrat se ulica imenuje Nazorjeva ulica[1].

Pregled najpomembnejših del[uredi | uredi kodo]

Poezija

  • Slovanske legende
  • Medved Brundo
  • Zlatokrila raca
  • Lirika
  • Intima
  • Ahasfer

Dela z zgodovinsko vsebino

  • Veli Joža
  • Istrska mesta
  • Zgodbe z otoka

Romani

  • Avtobiografski roman
  • Pastir Loda

Iz partizanskega življenja

  • Partizanske pesmi
  • Kurir Loda
  • S partizani 1943-2013

Prevodi

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Valenčič, Vlado. (1989). Zgodovina ljubljanskih uličnih imen. Ljubljana: Zgodovinski arhiv, str. 227. (COBISS)
  • Bohanec, Franček, Književnost 3, Založba Obzorja, Maribor, 1984
  • Mala splošna enciklopedija DZS, knjiga 1 Ljubljana, 1973

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]