Veslanje na Poletnih olimpijskih igrah 1912

Veslanje na Poletnih olimpijskih igrah 1912 je obsegalo 4 discipline, nastopili pa so samo moški. Tekme so potekale na Djurgårdsbrunnsvikenu, od četrtka, 17. julija do sobote, 19. julija 1912.

Pregled medalj[uredi | uredi kodo]

Dogodek	Zlato	Srebro	Bron
Enojec	Združeno kraljestvo William Kinnear	Belgija Polydore Veirman	Kanada Everard Butler Rusija Mart Kuusik
Četverec s krmarjem	Nemčija Ludwigshafen Albert Arnheiter Hermann Wilker Rudolf Fickeisen Otto Fickeisen Karl Leister^[1]	Združeno kraljestvo Thames R. C. Julius Beresford Karl Vernon Charles Rought Bruce Logan Geoffrey Carr	Danska Polyteknisk Erik Bisgaard Rasmus Frandsen Mikael Simonsen Poul Thymann Ejgil Clemmensen
Četverec s krmarjem široke gradnje	Danska Nykjøbings paa Falster Ejler Allert Jørgen Hansen Carl Møller Carl Pedersen Poul Hartmann	Švedska Roddklubben af 1912 Ture Rosvall William Bruhn-Möller Conrad Brunkman Herman Dahlbäck Wilhelm Wilkens	Norveška Ormsund Claus Høyer Reidar Holter Magnus Herseth Frithjof Olstad Olav Bjørnstad
Osmerec	Združeno kraljestvo Leander Edgar Burgess Sidney Swann Leslie Wormwald Ewart Horsfall James Angus Gillan Stanley Garton Alister Kirby Philip Fleming Henry Wells	Združeno kraljestvo New College, Oxford William Fison William Parker Thomas Gillespie Beaufort Burdekin Frederick Pitman Arthur Wiggins Charles Littlejohn Robert Bourne John Walker	Nemčija Berlin Otto Liebing Max Bröske Max Vetter Willi Bartholomae Fritz Bartholomae Werner Dehn Rudolf Reichelt Hans Matthiae Kurt Runge

↑ Nemci so po prvem kolu zamenjali krmarja. Ni pa povsem jasno ali je bil prvi krmar Otto Maier ali Karl Leister. Mednarodni olimpijski komite kot dobitnika medalje šteje samo Karla Leisterja.

Bronaste medalje[uredi | uredi kodo]

Na teh igrah poražencem v polfinalu niso podelili bronastih medalj temveč le diplome. Podatki v bazi Mednarodnega olimpijskega komiteja sicer vsebujejo tudi prejemnike bronastih medalj za vse discipline. Ni povsem jasno, ali gre pri tem samo za gesto, ali je bila kasneje narejena sprememba za nazaj in so veslači dobili medalje.

Definicije amaterjev[uredi | uredi kodo]

Veslači so morali zadostiti kriterijem, po katerih je bil amater:

veslač, ki ni bil nikoli plačan kot trener;
ki ni nikoli nastopil za denarne nagrade;
ki ni nikoli tekmoval ali se predstavljal za plačilo;
ki ni nikoli tekmoval ali se predstavljal proti profesionalcu;
ki ni nikoli pridobil sredstev s tekmovanji, prodajo, zamenjavo ali dobil kakšnega drugega plačila za športne rezultate ali rekvizite.

Amaterji so smeli dobiti povrnjene stroške na tekmovanjih samo za prenočišče in potovanje na kraj tekme. Stroške jim je smel kriti klub, katerega člani so bili. Dovoljeno je bilo tudi, da je amaterju stroške kril klub organizator tekme, po soglasju matičnega kluba veslača. Plačilo je bilo v tem primeru lahko izvedeno samo preko matičnega kluba. S tem veslač ni smel pridobiti denarnih sredstev, ki bi presegale stroške.

Profesionalci niso smeli nastopiti na nobeni amaterski tekmi. Prav tako niso smeli soditi na takih tekmovanjih. Kot profesionalce so šteli ribiče, pomorščake ali druge ljudi, ki so se preživljali v povezavi z veslanjem do dve leti pred tekmovanjem.