Velika kapucinka

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Velika kapucinka
Tropaeolum.JPG
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Deblo: Magnoliophyta (kritosemenke)
Razred: Magnoliopsida (dvokaličnice)
Red: Brassicales
Družina: Tropaeolaceae (kapucinovke)
Rod: Tropaeolum
Vrsta: T. majus
Znanstveno ime
Tropaeolum majus
L.

Velika kapucinka (znanstveno ime Tropaeolum majus) je zdravilna rastlina iz družine kapucinovk, ki izvira iz Južne Amerike.

Opis[uredi | uredi kodo]

Cvet

Velika kapucinka je samonikla v Andih od Bolivije do Kolumbije. Izvor rastline ni povsem jasen, najverjetneje pa so jo vzgojili s križanjem rastlin T. minus (mala kapucinka), T. moritzianum, T. peltophorum ter T. peregrinum[1][2].

V naravi zraste do 1 metra visoko, ob opori pa lahko doseže do 5 metrov dolžine[3]. Listi so veliki in nepravilno okrogli, v premeru merijo med 3 in 15 cm. Po zgornji strani so modrikasto zeleni in imajo voskasto površino. Spodnja stran listov je svetlo zelena, od peclja navzven pa se po listu širijo listne žile. Listi so nasajeni na 5 do 30 cm dolge peclje. Cvetovi so sestavljeni iz petih prostih venčnih listov in v premeru merijo med 2,5 in 6 cm. V njih je osem prašnikov. Običajno so cvetovi oranžno rumeni, rdeči ali rdečkasto rjavi. Proti steblu se zožujejo kot žebelj, na nasprotni strani pa je od 2,5 do 3 cm dolga ostroga, v kateri je nektar. Plodovi so sestavljeni iz treh delov, v vsakem od njih pa je po eno 1 do 1,5 cm dolgo seme. Plod v premeru meri okoli 2 cm[4][5].

Razširjenost in uporabnost[uredi | uredi kodo]

Danes je velika kapucinka pogosta okrasna rastlina, ki jo ponekod vzgajajo tudi za namene tradicionalne medicine. Kapucinka ima užitne liste in cvetove, ki jih ponekod jedo v solati. Užitna so tudi semena, ponekod jih uporabljajo kot nadomestek kapram[6].

veloka kapucinka je bila ponekod po svetu razglašena za invazivno vrsto. Kot invazivna je označena na Havajih, Otoku Lorda Howa in na Novi Zelandiji[5].

V Peruju kapucinko tradicionalno uporabljajo za preprečevanje okužb ran. Kasneje so dokazali, da vsebuje učinkovine, ki zavirajo razvoj bakterij. Eterično olje kapucinke vsebuje fitoncid, ta pa razkužuje in preprečuje razvoj bakterij. Z eteričnim oljem rastline, ki jo je najbolje nabirati med junijem in septembrom, se zdravi vnetje dihal ter vnetju mehurja. Pomagala naj bi tudi pri gripi in pljučnih glivičnih obolenjih[3].

Galerija[uredi | uredi kodo]

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Germplasm Resources Information Network: Tropaeolum majus
  2. ^ Huxley, A., ed. (1992). New RHS Dictionary of Gardening. Macmillan ISBN 0-333-47494-5.
  3. ^ 3,0 3,1 Bohinc, P. (1983). Slovenske zdravilne rastline. Ljubljana: Mladinska knjiga. 
  4. ^ Jepson Flora: Tropaeolum majus
  5. ^ 5,0 5,1 Pacific Island Ecosystems at Risk: Tropaeolum majus
  6. ^ Plants For A Future: Tropaeolum majus