Varnostno-obveščevalna služba
Varnostno-obveščevalna služba (kratica VOS) je bila specialna ilegalna partijska borbena organizacija, ki jo je avgusta 1941 osnoval Centralni komite KPS.
VOS je vodil tričlanski kolegij, ki je bil februarja 1943 presnovan v Centralno komisijo VOS. Le-ta je ilegalno delovala v Ljubljani do maja 1943, delila pa se je na obveščevalno in varnostno službo. Bila je sestavni del boja proti okupatorjem in kvizlingom. Obveščevalna služba se je delila na množično (široko razpredena mreža obveščevalec v vseh frontovskih in drugih protifašističnih organizacijah, vojaško (vodi, čete in bataljoni VOS) in specialno obveščevalno službo (v sovražnikovih vojnih poveljstvih, v okupacijski upravi, policiji ter drugih centrih in ustanovah).
Februarja 1943 je bila VOS reorganizirana ter razdeljena na dva osnovna in samostojna sektorja delovanja: terensko VOS ter obveščevalno službo NOV in POS. Civilni sektor na terenu je bil še naprej podrejen izključno Centralni komisiji VOS in njenim poverjeništvom, na čelu obveščevalnega sektorja v NOV in POS pa je bil glavni obveščevalni center (po kapitulaciji Italije: Obveščevalni oddelek) pri Glavnem poveljstvu NOV in POS. Oba sektorja VOS pa sta imela svoje obveščevalne in kontraobveščevalne organe.
Na I. zasedanju Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (SNOS) v Črnomlju februarja 1944 je bila VOS ukinjena, njeno vodstvo pa vključeno v Odsek za notranje zadeve pri Predsedstvu SNOS; maja istega leta pa je bil osnovan Oddelek za zaščito naroda - OZNA, ki je prevzel večji del kompletne bivše VOS.
Obstoječe vojaške enote VOS so bile preurejene v enote vojske državne varnosti (VDV), ki je kot posebna oborožena sila NOV in POS za boj proti peti koloni in domobranstvu bila hkrati izvršilni organ Odseka za notranje zadeve pri predsedstvu SNOS. Brigade VDV so se kasneje preimenovale v KNOJ.
»Vosovci«, kot so se imenovali člani VOSa, so med drugim izvajali likvidacije sodelavcev okupacijskih sil ter političnih nasprotnikov KPS in OF, ter opravljali druge zaupne naloge.
Glej tudi [uredi]
Viri [uredi]
- Mala splošna enciklopedija DZS, knjiga 1 Ljubljana, 1975
- Veliki splošni leksikon; knjiga 19, DZS, Ljubljana, 2006
 |
Ta zgodovinski članek je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi. |
