Tunjice

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Tunjice
Tunjice se nahaja v Slovenija
Tunjice
Tunjice
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°14′3.86″N 14°34′25.29″E / 46.2344056°N 14.5736917°E / 46.2344056; 14.5736917Koordinati: 46°14′3.86″N 14°34′25.29″E / 46.2344056°N 14.5736917°E / 46.2344056; 14.5736917
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaOsrednjeslovenska
Tradicionalna pokrajinaGorenjska
ObčinaKamnik
Površina
 • Skupno3,61 km2
Nadm. višina
370 m
Prebivalstvo
 (2020)[1]
 • Skupno291
 • Gostota81 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Poštna številka
1241 Kamnik
Zemljevidi

Tunjice so naselje, ki spada pod občino Kamnik.

Lega[uredi | uredi kodo]

Tunjice so v jedru obcestno naselje zahodno od Kamnika, v vznožju Kamniško-Savinjskih Alp, v porečju Tunjščice med Kamnikom, Komendo in Cerkljami na Gorenjskem. K Tunjicam spadajo tudi razloženi zaselki Vinski Vrh, Srednji Vrh in Zadnji Vrh.

Krajevne znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Tunjice z okolico se ponašajo s tremi znamenitostmi:

Geologija[uredi | uredi kodo]

Hippocampus slovenicus - umetniška reprodukcija

Prva znamenitost Tunjic, izjemno najdišče fosilov, je predstavljena v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. To izjemno najdišče fosilov je bilo najdeno v Tunjiškem gričevju. Geologi so med raziskovanjem tega zanimivega področja našli najstarejše fosilne morske konjičke na svetu, fosilne žuželke, fosilno meduzo in še mnogo drugih redkih in izjemnih fosilov.

Že leta 1997 so v srednjemiocenskih plasteh Tunjiškega gričevja odkrili edinstveno nahajališče fosilov v Sloveniji, kjer so se ohranili tudi tako občutljivi organizmi kot so žuželke in meduze. V letih 2005 in 2006 so sistematične raziskave nahajališča prinesle odkritje stotin fosilnih žuželk, cvetov miocenskih cvetnic, množice fosilnih rib in redkih meduz. Najzanimivejše najdbe so najstarejši morski konjički na Zemlji - ena izmed predhodnih oblik v razvoju med morskimi šili in današnjimi morskimi konjički. Okoli 12,5 milijonov let stare fosilne ostanke so našli marljivi zbiralci fosilov in dobri poznavalci okoliških plasti Tomaž Hitij, Matija Križnar in Jure Žalohar.

V srednjem miocenu se je na območju današnjega Tunjiškega gričevja odložilo zanimivo zaporedje drobnozrnatih sedimentov in kot pravijo strokovnjaki, so danes to plasti meljevca in laporovca, v katerem se je poleg številnih polžkov in školjk nenavadna in čudovita združba fosilov. Med vsemi najdbami sta najpomembnejši najdbi morskih konjičkov Hippocampus sarmaticus in Hippocampus slovenicus. Morska konjička iz koprolitnega horizonta sta s svojimi okoli 12,5 milijonov let starosti za okoli 7 milijonov let starejša, od doslej najstarejših dokumentiranih fosilnih morskih konjičkih najdenih v Italiji.[2]

Izvor krajevnega imena[uredi | uredi kodo]

Krajevno ime je verjetno izpeljano iz starocerkvenoslovanske besede tun'e v pomenu zastonj, oziroma tun'ь v pomenu zastonjski, podarjen. Če je domneva pravilna, je ime prvotno pomenilo podarjeno zemljišče. V arhivskih zapisih se kraj omenja leta 1306 kot Tevnicz, 1397 Tewnicz, 1405 Tewcz in 1499 kot Teynitz. [3]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020«. Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno 8. junija 2020.
  2. Hieng, Promož. Preteklost odtisnena v kamnu. (2006).Kamniške novice
  3. Snoj, Marko (2009). Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Založba Modrijan.