Hippocampus sarmaticus

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Hippocampus sarmaticus
Fosilni razpon: srednji miocen
Umetniška rekonstrukcija z manjšim H. slovenicus na desni
Umetniška rekonstrukcija z manjšim H. slovenicus na desni
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Actinopterygii (žarkoplavutarice)
Red: Syngnathiformes (morska šila in morski konjički)
Družina: Syngnathidae
Poddružina: Hippocampinae
Rod: Hippocampus (morski konjiček)
Vrsta: H. sarmaticus
Znanstveno ime
Hippocampus sarmaticus
Žalohar, Hiti, Križnar, 2009[1]

Hippocampus sarmaticus je izumrla vrsta morskega konjička, katere fosilne ostanke so leta 2005 odkrili slovenski paleontologi v Tunjiškem gričevju, skupaj z ostanki sorodne vrste Hippocampus slovenicus. Nahajališče je po oceni staro 12,5 milijonov let (srednji miocen), s čemer so fosili daleč najstarejši znani ostanki morskih konjičkov na svetu. Odkritje sestoji večji del iz mladic in delov glav ter hrbtenic odraslih primerkov.[1] Za predstavnike je značilen predvsem zelo dolg rep, ki ga sestavlja 42 do 43 vretenc, močni trni in bodice na hrbtnem delu ter ozka glava brez »krone«, kakršno imajo danes živeči morski konjički. Od recentnih vrst je najbolj podobna Hippocampus trimaculatus.[2]

Po rekonstrukciji naj bi te živali živele med morskimi travami in algami, ki so jih prav tako odkrili med izkopavanji, v plitvem obalnem morju zmernega pasu na zahodu osrednjega dela nekdanjega morja Paratetida.[1][2] Vrstno ime je H. sarmaticus dobil po geološki dobi znotraj miocena, v katero datirajo ostanke - sarmatiju. Obe vrsti sta morfološko že zelo podobni sodobnim morskim konjičkom, zato na podlagi odkritja sklepajo, da se je rod razvil že precej prej - v zgodnjem miocenu ali poznem oligocenu.[3]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 1,2 Žalohar, Jure; Hitij, Tomaž; Križnar, Matija (2009). "Two new species of seahorses (Syngnathidae, Hippocampus) from the Middle Miocene (Sarmatian) Coprolitic Horizon in Tunjice Hills, Slovenia: The oldest fossil record of seahorses". Annales de Paléontologie 95 (2): 71–96. doi:10.1016/j.annpal.2009.03.002. 
  2. ^ 2,0 2,1 Žalohar, Jure; Hitij, Tomaž; Križnar, Matija (oktober 2010). "Najstarejši fosilni morski konjički: svetovna naravna dediščina". Proteus 37: 54–63. 
  3. ^ Teske, Peter R. & Beheregaray, Luciano B. (2009). "Evolution of seahorses' upright posture was linked to Oligocene expansion of seagrass habitats". Biology Letters 5 (4): 521–523. doi:10.1098/rsbl.2009.0152. 

Nadaljnje branje[uredi | uredi kodo]