Sršenar

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Sršenar
Honeybuzzard.JPG
Pernis apivorus
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia
Deblo: Chordata
Razred: Aves
Red: Falconiformes
Družina: Accipitridae
Rod: Pernis
Vrsta: P. apivorus
Dvočlensko ime
Pernis apivorus
Carl von Linné, 1758

Sršenar (latinsko znanstveno ime Pernis apivorus) je ujeda iz družine orlov.

Opis[uredi | uredi kodo]

Sršenar je vitka ujeda, po velikosti primerljiva s kanjo (od 51-58 cm), od katere se v letu loči po daljših, ožjih perutnicah, daljšem repu z dvojno temno progo, vitkejšem trupu in naprej iztegnjeno glavo. Barva perja je pri teh pticah zelo različna, od temno rjave do svetlejših odtenkov, trebuh pa je različnih rjavo-belih vzorcev.

Razširjenost[uredi | uredi kodo]

Sršenarja je moč najti v svetlih listnatih gozdovih in polodprtih krajinah Evrope, Afrike in Azije vse do Japonske. V Sloveniji gnezdi 600-800 parov. Preko zime se seli na jug.

Kljub imenu apivorus (apis po latinsko pomeni čebela) se sršenar večinoma hrani z ličinkami os in sršenov, redkeje pa tudi z manjšimi kuščarji, ptičjimi mladiči, majhnimi glodalci in mehkim sadjem.

Gnezdi enkrat letno, maja in junija, gnezdo pa si splete iz suhih vej v drevesni krošnji visoko na listavcih. Znese 2 skoraj okrogli rjavo lisasti jajci. Valita oba, samec in samica, ki tudi skrbita za mladiče. Ti poletijo okrog 40. dne, a se vračajo v gnezdo na hranjenje in prenočevanje.

Sršenar
Pernis apivorus