Smiljan Franjo Čekada

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Prevzvišeni gospod Smiljan Čekada
pokojni nadškof Vrhbosne
Domače imeSmiljan Franjo Čekada
Cerkevkatoliška Cerkev
ŠkofijaRimskokatoliška škofija Skopje
Imenovan6. junij 1939 (imenoval ga je Pij XII.)
Začetek službovanja6. avgust 1939 (prejel škofovsko posvečenje)
PredhodnikMarko Alaupović
NaslednikMarko Jozinović
Redovi
Duhovniško posvečenje5. april 1925 (Sarajevo)
posvečevalec
Ivan Šarić
Škofovsko posvečenje6. avgust 1939
posvečevalec
Šarić, vrhbosenski nadškof (Sarajevo)
Stepinac, zagrebški nadškof
Garić OFM, škof v Banjaluki
Osebni podatki
RojstvoSmiljan
29. avgust 1902({{padleft:1902|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:29|2|0}})
Donji Vakuf[d]
Smrt18. januar 1976({{padleft:1976|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:18|2|0}})[1][2] (73 let)
Sarajevo
PokopanMestno pokopališče Bare, Sarajevo
Prenešen v Sarajevsko stolnico[3]
NarodnostHrvat
Verakatoličan
StaršiAndrija Čekada, učitelj
Anđelka r. Karlović[4]
Alma materGregoriana
Catholic-hierarchy.org

Smiljan Čekada (celotno ime Smiljan Franjo Čekada), hrvaški duhovnik in katoliški pokojni nadškof v Sarajevem, * 29. avgust 1902, Donji Vakuf (Avstro-Ogrska; danes Bosna in Hercegovina), †18. januar 1976, Sarajevo (Bosna in Hercegovina.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Družina in mladost[uredi | uredi kodo]

Smiljan Čekada se je rodil 29. novembra 1902 v Donjem Vakufu v srednji Bosni – danes država Bosna in Hercegovina, entitet pa Federacija.[5] [6] [7] Po nekaterih virih se je rodil 29. avgusta 1902.[8] Sedemdesetletnico rojstva pa je kot nadškof vsekakor obhajal 29. novembra 1972, kot poroča koledar “Dobri Pastir”.[9]

Oče je bil učitelj Andrija Čekada, mati pa Anđelka r. Karlović[10]. Poleg njega sta postala duhovnika še njegova brata Čedomil in Milivoj. Splošno je bilo znano, da je bil tudi slovenskega rodu, verjetno po očetu, in je govoril brezhibno slovenščino [11]

Duhovniško delovanje[uredi | uredi kodo]

Duhovnik[uredi | uredi kodo]

V duhovnika Vrhbosenske nadškofije (Sarajevo) je bil posvečen 5. aprila 1925. Najprej je odšel za župnijskega upravitelja v župnijo Jelaške pri Olovem. Kmalu ga je nadškof Ivan Šarić poslal na študij v Rim, na Papeško univerzo Gregoriano. Po doktoratu 1928 se je vrnil v Sarajevo in postal veroučitelj in vzgojitelj v drudruštvu »Kralj Tomislav« (Hrvaško kulturno društvo "Napredak"). Od 11. novembra 1928 do 30. julija 1933 je bil urednik tednika Katolički tjednik (Katoliški tednik).[12]

Škof in nadškof[uredi | uredi kodo]

Med službovanjem na župniji v Bosanskem Brodu je prejel 6. junija 1939 imenovanje za vrhbosenskega pomožnega škofa. Kmalu nato – 18. avgusta 1940- je bil imenovan za skopsko-prizrenskega škofa s sedežem v Skopju.

Pomoč preganjanim, zlasti Judom[uredi | uredi kodo]

Ko je nacistična Nemčija napadla Jugoslavijo na Cvetno nedeljo, 6. aprila 1941, ni bil bombardiran le Beograd, ampak tudi Skopje. Takrat je bila razdejana tudi škofijska palača in Čekada je skoraj po čudežu ostal živ, saj je bil hudo ranjen. Makedonija je bila razdeljena med sosednje države; nacistična ideologija pa je na prvo mesto stavila pregon in iztrebljenje Judov. Škof je od vsega začetka pridigal o evangeljski pravičnosti in enakosti vseh ljudi, ne glede na narodnost ali raso. V pismu načelniku policije je protijudovsko akcijo označil za boleč pojav, ki je nasproten Božji postavi. Poskušal je pomagati makedonskim Judom, ki so jih nacisti zbirali po celi Makedoniji in jih odpeljali v Skopje, od koder so jih nameravali deportirati v taborišča v zasedeni Poljski. Od oblasti je zahteval, da mu omogočijo vsaj obisk pripornikov in da naj z njimi ravnajo po človeško. Prosil je, da naj izpustijo vsaj katoliške Jude. Policijski poveljnik na njegove pritožbe ni niti enkrat odgovoril. Zato se je odločil, da bo ukrenil vsaj nekaj, saj je videl, da prosi in protestira brez slehernega učinka.

Pravični med narodi[uredi | uredi kodo]

Leta 2010 je bil posthumno razglašen za Pravičnega med narodi. Kot krona življenja in dela je 8. februarja 2011 je prejel odličje države Izrael, Yad Vashem v Jeruzalemu, s katerim so potrdili, da je med službovanjem kot skopski škof reševal Jude za ceno lastnega življenja.[13] iz koncentracijskih taborišč Druga svetovna vojna. Medalja »Pravičniki med narodi« je bila podeljena še živečim dedičem brata Vladimirja ob odprtju Spominskega centra holokavsta v Skopju 10. marec 2011.[14]

Že od začetka Druge svetovne vojne si je prizadeval za pomoč preganjanjim in ogroženim. Med njimi so bili tudi Judje, ki jih je nacistična ideologije imela za svoje prve sovražnike in jih je zato hotela iztrebiti. Kot škof v Skopju si je prizadeval za pomoč ujetim Judom, torej otrokom Judov, ki so bili odpeljani in se niso vrnili. Štiri dečke je dal duhovnikom svoje škofije, da jih pazijo, hranijo in vzgajajo. Bili so nastanjeni na Kosovo v nunskih samostanih. Čekada je sam posvojil deklico, za katero je očetovsko skrbel in jo dal k redovnicam v Janjevo.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Hrvatski biografski leksikon — 1983.
  2. ↑ The Righteous Among the Nations Database
  3. ↑ objektiv.ba (30. marec 2022). »Vrhbosanski nadbiskup dr. Smiljan Franjo Čekada proglašen "pravednikom među narodima"«. Hrvatski Medijski Servis (hms.ba). Pridobljeno 17. marca 2024.
  4. ↑ Karlo Karin (1972). Kalendar Dobri Pastir za godinu 1973. Dr. Smiljan Čekada: Uz 70-u obljetnicu rođenja. Sarajevo: Udruženje katoličkih svećenika Socijalističke Republike Bosne i Hercegovine. str. 164.
  5. ↑ Biskupski ordinarijat Banja Luka. »Dr. Smiljan Franjo ČEKADA, apostolski upravitelj od 1946. do 1951«. Banjolučka biskupija. Pridobljeno 17. marca 2024.
  6. ↑ David M. Cheney (25. februar 2024). »Archbishop Smiljan Franjo Cekada«. Catholic Hierarchy. Pridobljeno 17. marca 2024.
  7. ↑ Karlo Karin (1972). Kalendar Dobri Pastir za godinu 1973. Dr. Smiljan Čekada: Uz 70-u obljetnicu rođenja. Sarajevo: Udruženje katoličkih svećenika Socijalističke Republike Bosne i Hercegovine. str. 164.
  8. ↑ objektiv.ba (30. marec 2022). »Vrhbosanski nadbiskup dr. Smiljan Franjo Čekada proglašen "pravednikom među narodima"«. Hrvatski Medijski Servis (hms.ba). Pridobljeno 17. marca 2024.
  9. ↑ Karlo Karin (1972). Kalendar Dobri Pastir za godinu 1973. Dr. Smiljan Čekada: Uz 70-u obljetnicu rođenja. Sarajevo: Udruženje katoličkih svećenika Socijalističke Republike Bosne i Hercegovine. str. 164.
  10. ↑ Karlo Karin (1972). Kalendar Dobri Pastir za godinu 1973. Dr. Smiljan Čekada: Uz 70-u obljetnicu rođenja. Sarajevo: Udruženje katoličkih svećenika Socijalističke Republike Bosne i Hercegovine. str. 164.
  11. ↑ Kronika župnije Cerknica; ustno izročilo.
  12. ↑ http://www.katolicki-tjednik.com/povijest.asp Arhivirano 18. lipnja 2012. na Wayback Machine. Povijest Katoličkog tjednika (pristupljeno 25. siječnja 2012.)
  13. ↑ http://www.katolicki-tjednik.com/vijest.asp?n_UID=2917 Arhivirano 2016-03-05 na Wayback Machine. Politični in verski voditelji podpirajo odprtje spominskega centra holokavsta (dostopano 17. februarja 2012)
  14. ↑ Smiljan Franjo Čekada - spletna stran Yad Vashem Predloga:Eng tag

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

(hrvaško)
(angleško)
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Smiljan_Franjo_Čekada&oldid=6202014«