Slovenka (časnik)

Slovenka je bil prvi slovenski ženski časopis. Nosil je podnaslov glasilo slovenskega ženstva, izhajati je začel 2. februarja 1897 v Trstu, najprej kot štirinajstdnevna priloga tržaškega političnega časnika Edinost, od leta 1900 pa kot samostojni mesečnik. Do leta 1899 je bila urednica Marica Nadlišek Bartol, po tem letu pa Ivanka Anžič Klemenčič. Slovenka je, po šestih letih delovanja, prenehala izhajati konec leta 1902.

Ideja in tematika

Sprva je bila Slovenka »nosilka žara domovinske ljubavi«, kar potrjuje njen program, ki ji določa nacionalno in literarno funkcijo, torej želi narodno buditi slovenske ženske in dekleta (tako izobražene kot neizobražene) ter jim vzbuditi veselje do branja. Časnik je bil tako razdeljen na več delov. Prvi del je bil namenjen leposlovju in drugim umetnostim, drugi del je prinašal praktične nasvete za življenje žensk, tretji del je bil namenjen razvedrilu in zabavi, zadnja stran pa je vsebovala razna reklamna sporočila.

Šele kasneje, v drugem letniku, je s črticami Zofke Kveder začel opozarjati na ženska vprašanja. Tako so domoljubni spisi postopoma odstopili mesto boju za žensko enakopravnost, torej boju za žensko izobrazbo, večje kulturno udejstvovanje ter socialno in pravno osvoboditev. Posebno pod urednikovanjem Ivanke Anžič Klemenčič je časnik začel ponujati članke o prostituciji, o spolni vzgoji, o enaki morali za oba spola, o ločitvi, o odpravi celibata učiteljic in urednic, o detomorih,… Prav zaradi vse ostrejših feminističnih razprav, ki so jih v tujini (na Češkem, v Nemčiji) sicer hvalili, doma pa niso naletela na soglašanja, četudi so bili drugi urednici ciljna populacija bralstva izobraženci in ne mladina, ter zaradi zavračanja odvisnosti od političnih strank, je Slovenka prenehala izhajati.

Sodelavci

Čeravno je bila Slovenka prvi slovenski ženski časopis, so bili pri izdajanju in pisanju člankov aktivni tudi moški – kar se slovenskega ozemlja tiče, so bili to slovenski modernisti, prevladujoča literarna smer, ki so ji pripadali tujci, pa je bil predvsem realizem.

Domači

Med domačimi sodelavci, ki so objavljali v Slovenki sta bili zelo aktivni neuveljavljena pesnica Marica Strnad ter Danica (Elvira Dolinar), od uveljavljenih pesnikov in pripovednikov pa Ivan Cankar, Oton Župančič, Fran Saleški Finžgar in Zofka Kveder.

Prvi urednici je pri urednikovanju in izbiranju poezije pomagal Simon Gregorčič, prozo pa je urednica pisala večinoma sama, saj je je primanjkovalo.

Tuji

Med tujimi avtorji, katerih prevode so objavljali v Slovenki, so prevladovali realisti: Čeh Josef Svatopulk Machar, Rus Ivan Turgenjev, Francoz Alphonse Daudet, Italijanka Ada Negri ter Nemec Hermann Sudermann.

Naročniki

Največ naročnikov je bilo v tretjem letniku izhajanja, ko jih je bilo 508, od tega 140 moških, 61 društev in 307 žensk. Ravno zaradi neprofitnosti časopisa urednikovanje in prispevki niso bili honorirani. Propadu časnika je botrovalo tudi dejstvo, da je bilo vse manj žensk, ki bi plačevale za vsebino, ki je ne razumejo ali pa se z njo ne strinjajo.

Slovenke po Slovenki

Po prvem časopisu Slovenka so izšli še štirje z istim imenom. Prvi v Ljubljani leta 1919, izhajal je od januarja do decembra, ki ga je spet urejala Ivanka Anžič Klemenčič, le da tokrat manj feministično obarvano. Drugi je začela izhajati leta 1922, izhajal je od januarja 1922 do decembra 1923, v Gorici, izdajal ga je konzorcij Slovenke, urejala pa Gizela Ferjančič.

Tretja in četrta Slovenka sta začeli izhajati v času 2. svetovne vojne, prva je bila večinoma leposlovne vsebine in je bila namenjena populaciji, ki se je pridružila protirevolucionarnemu gibanju, druga pa je pozivala slovenske matere, naj pošljejo svoje sinove v partizane. Obe sta nehali izhajati ob koncu vojne.

Viri

• Silvija Borovnik, Pišejo ženske drugače?, Ljubljana, 1995.
• Enciklopedija Slovenije, s.v. »Slovenka"
• Minka Govekar, »Naše žensko časnikarstvo«, Delta 1, št. 3-4 (1995).
• Mateja Strbard, »Slovenka (1897-1902), prvi ženski časopis : tipologija idej in ženska kot literarna oseba v pripovedni prozi in dramatiki«,diplomska naloga, Univerza v Ljubljani, 1997.
• Karmen Štular – Sotošek, Žensko časopisje na Slovenskem, 1897 – 1997 : Vodnik po razstavi., Ljubljana, 1997.