Marja Boršnik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Marja Boršnik
Marja Boršnik 1961.jpg

Marja Boršnik, slovenska literarna zgodovinarka, * 23. januar 1906, Borovnica, † 10. avgust 1982, Mljet.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Košutova hiša

Rodila se je v Košutovi hiši v Borovnici. Leta 1925 je v Ljubljani maturirala na realni gimnaziji, nato pa se je vpisala na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, kjer je 2. julija 1929 diplomirala iz zgodovine slovenske književnosti z južnoslovanskimi književnostmi, primerjalne književnosti s teorijo književnosti in zgodovine slovenskega jezika, narodne zgodovine in nemškega jezika s književnostjo. Med letoma 1930 in 1942 je poučevala na gimnazijah na Ptuju, v Ljubljani, Leskovcu v Srbiji, Celju in spet v Ljubljani. Medtem je leta 1932 na Filozofski fakulteti opravila profesorski izpit, 30. septembra 1938 pa tam promovirala z disertacijo Razvoj in pomen Aškerčeve socialne miselnosti in socialne pesmi.

Med drugo svetovno vojno je bila leta 1942 zaradi sodelovanja v OF aretirana. Izpustili so jo leta 1943 po kapitulaciji Italije, skupaj s komaj nekaj mesecev staro hčero edinko Francko Premk, na katero je bila, kakor je večkrat poudarila v spominih, v življenju najbolj ponosna. Po vojni je bila med drugim inšpektorica za srednje in visoke šole, strokovna inšpektorica pri ministrstvu za prosveto LRS in referentka za učbenike na oddelku za šolstvo. Organizirala je delo pri srednješolskih slavističnih učbenikih in bila v uredniškem odboru zbirke Klasje.

V tej hiši se je 24. januarja 1906 rodila literarna zgodovinarka prof. dr. Marja Boršnik.

Septembra 1948 je bila imenovana za docentko na oddelku za slavistiko ljubljanske Filozofske fakultete. Podedovala je tematiko, ki sta jo pred tem predavala Ivan Prijatelj in Anton Ocvirk, se pravi književnost druge polovice 19. stoletja in slovenske moderne ter novejšo slovensko književnost. Leta 1958 se je upokojila, a se je že 2. februarja 1959 vrnila kot redna profesorica za zgodovino slovenske književnosti. Bila je avtorica številnih strokovnih člankov in monografij s področja slovenske literarne zgodovine, urednica Slavistične revije in literarnozgodovinske revije Jezik in slovstvo. Na lastno željo je bila 1. januarja 1964 upokojena, ker je želela svoje mesto odstopiti mlajšim slavistom. Od takrat se je popolnoma posvetila znanstvenemu delu. Leta 1976 je prejela Kidričevo nagrado za življenjsko delo na področju slovenske literarne zgodovine, leta 1977 pa je bila izvoljena za dopisnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti in imenovana za zaslužno profesorico Filozofske fakultete. Umrla je 10. avgusta 1982 na Mljetu, pokopana je v rodnem kraju Borovnici. Njen grob, zvesti obljubi, še vedno urejajo učenci in učenke OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica.

Septembra 1996 je Občinski svet Občine Borovnica sprejel sklep o preimenovanju Ljudske knjižnice v Knjižnico dr. Marje Boršnik.

Leta 2003 je bila v organizaciji Slavističnega društva, Eve Premk in OŠ Orehek dr. Marji Boršnik na čast odkrita spominska plošča na njeni delovni hišici na Drulovki. Ob tem oktobra 2003 na Bledu v organizaciji Slavističnega društva Slovenije potekal Simpozij o Marji Boršnik.

Ob 100-letnici rojstva so se njenemu spominu poklonili tudi Borovničani. 23. septembra 2006 je v Borovnici potekala kulturna prireditev, ki se je zaključila z odkritjem spominske plošče ob vhodnih vratih Košutove hiše. Ploščo sta odkrila župan Alojz Močnik ter ddr. Francka Premk.

Po njej se imenuje ulica v ljubljanskih Novih Jaršah.

Znanstveno delo[uredi | uredi kodo]

Kratek bibliografski pregled slovenskega slovstva

Boršnikova je že v študentskih letih objavljala strokovne študije, književne ocene. Njeno prvo temeljno znanstveno delo je bilo Aškerc, življenje in delo z obsežno bibliografijo v posebni knjigi. Sledili sta mu monografiji o delu Frana Celestina in Ivana Tavčarja, ki pa je ostala nedokončana. Nekatere študije iz obdobja realizma so bile vključene v izbor Študije in fragmenti. V njem je uveljavila znanstveno metodo, ki temelji na raziskavi ustvarjalnega ritma, v katerem se razberejo ciklične faze. Poleg realizma se je ukvarjala tudi z avtorji naturalizma in moderne, posebej pa se je posvečala pisateljicam. Poleg zbranih del Antona Aškerca in Ivana Tavčarja je tako uredila tudi izbrana dela Vide Jeraj in Zofke Kveder. Skupaj s svojimi študenti je uredila in izdala Prežihov zbornik. Izdala je tudi več sintetičnih pregledov slovenske književnosti.

Dela[uredi | uredi kodo]

Dela o Marji Boršnik[uredi | uredi kodo]

  • Matjaž Kmecl (ur.). Spominski simpozij ob 100-letnici rojstva literarne zgodovinarke Marje Boršnik. (COBISS).
  • Tone Pretnar (ur.). Individualni in generacijski ustvarjalni ritmi: Ob 10-letnici smrti Marje Boršnikove. (COBISS).
  • Metka Pristavec Repar (ur.). Kje so tiste stezice: Zbornik ob 100-letnici rojstva dr. Marje Boršnik. (COBISS).
  • Anka Sollner Perdih in Metka Pristavec Repar (ur.). Zaupala je v mladega človeka: zbornik ob 90-letnici rojstva dr. Marje Boršnik. (COBISS).
  • Zbornik v spomin Marje Boršnikove in Antona Slodnjaka. (COBISS).
  • Eva Premk (ur.). Prof. dr. Marja Boršnik in Špik : (KS Orehek - Drulovka). (COBISS).

Glej tudi[uredi | uredi kodo]