Sesljan

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Sesljan
Sistiana
Frazioni
Sesljanski zaliv z marino spodaj in kraj na vzpetini. Slikano z Rilkejeve poti
Sesljan se nahaja v državi Italija
Sesljan
Geografski položaj v Italiji
Koordinati: 45°46′00″N 13°36′29″E / 45.7666667°N 13.60806°E / 45.7666667; 13.60806Koordinati: 45°46′00″N 13°36′29″E / 45.7666667°N 13.60806°E / 45.7666667; 13.60806
Država Zastava Italije Italija
Dežela Furlanija-Julijska krajina
Pokrajina Tržaška pokrajina (TS)
Občina Devin Nabrežina
Nadmorska višina 70 m
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka

Sesljan (italijansko Sistiana) je naselje v občini Devin Nabrežina v Tržaški pokrajini v Italiji. Leži približno 70 m nad morjem. Sesljanski zaliv pod mestom je priljubljena turistična točka.

Slovenska in italijanska oblika imena izvirata iz latinskega imena Sixtilianum - to je bilo prvo ali eno od prvih rimskih naselij na območju današnje Tržaške pokrajine.

Ob koncu 19. stoletja je postal Sesljan (poleg Gradeža in Opatije) eno od najbolj priljubljenih obmorskih letovišč v Avstro-Ogrski. Takrat je imel kraj tudi nemško obliko imena: Seestein, ki pa je danes nihče več ne uporablja. V tem času so zgradili tudi znana hotela Strandhotel in Parkhotel.

Med prvo svetovno vojno je bila v Sesljanskem zalivu avstrijska mornariška baza. Med drugo svetovno vojno so Nemci uporabljali zaliv kot podmorniško oporišče.

Danes je Sesljan znan zlasti kot turistični kraj. Ima lepo urejeno plažo z velikim parkiriščem. Med obiskovalci prevladujejo Italijani in Slovenci (iz Slovenije in iz zamejstva), precej je tudi Avstrijcev in Nemcev. Za Slovence iz severne Primorske, Goriške in s Krasa je Sesljan najbližje urejeno kopališče, zaradi bližine primerno za enodnevne izlete.

Nad Sesljanskim zalivom se začenja znana Rilkejeva pot, ki vodi do Devinskega gradu. Na tem mestu je Rainer Maria Rilke spisal znamenite Devinske elegije. Ob poti si sprehajalec lahko ogleda celo vrsto zanimivih kraških pojavov (žlebiči, škraplje, griža, itd.).

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]