Sami

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Sami
Sami flag.svg
Število pripadnikov

80,000-100,000

Regije z večjim številom pripadnikov
Zastava Norveške Norveška, Zastava Švedske Švedska, Flag of Finland.svg Finska, Zastava Rusije Rusija
Jeziki
samijski jeziki, švedščina, norveščina, finščina, ruščina
Religije
luteranstvo, pravoslavje, šamanizem
Sorodne etnične skupine
Finci

Sami ali Laponci so ugrofinski narod, ki živi na Norveškem, Švedskem, Finskem in na polotoku Kola v Rusiji. Ozemlje, ki ga naseljujejo, je po velikosti enako površini Švedske.

Naselitveno območje

Tradicionalno se ukvarjajo predvsem z lovom, ribištvom in rejo severnih jelenov, čeprav le manjšina živi samo od teh aktivnosti, dejansko pa danes nihče ne živi več v nomadskem slogu in ne trguje po postopku blagovne menjave. Okvirno število pripadnikov tega naroda je ocenjeno na 85.000, saj je težko določiti točno število. Norveška priznava kateregakoli Norvežana kot Samija, če ima le-ta vsaj enega od starih staršev, ki mu je bila samijščina materni jezik. Približno polovica Samijev živi na Norveškem, malo manj na Švedskem, Finska in Rusija pa predstavljata dom manjšim skupinam, ki prebivajo na skrajnem severu. Samije, ki so prebivali v Rusiji, so oblasti Sovjetske zveze prisilile, da so se naselili na skupnem mestu, imenovanem Lovozero/Lujávri, v osrednjem delu polotoka Kola. Danes mnogo Samijev živi moderno življenje izven tradicionalnega habitata tega naroda. Okrog 10 % prebivalstva se še vedno ukvarja z rejo jelenov, ki je zaradi izročila in kulturnih razlogov dovoljena Samijem le v nekaterih predelih skandinavskih držav.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]