Greenpeace

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Greenpaceovi protesti prot Exxon/Mobil

Greenpeace je mednarodna okoljevarstvena organizacija, ustanovljena v Kanadi v Vancouvru leta 1971. Sedež njenih mednarodnih organizacij je v Amsterdamu na Nizozemskem. Greenpeace navaja za svoj cilj, da »zagotovi zmožnost Zemlje, da negujemo življenje v vsej njeni raznolikosti«. Greenpeace uporablja neposredne ukrepe, lobiranje in raziskave za doseganje svojih ciljev. Za dokazovanje svoje neodvisnosti Greenpeace ne sprejema donacije vlade in društev, temveč le donacije posameznikov. Cilji organizacije so predvsem preprečevanje uporabe jedrskega orožja in kitolova.

Greenpeace se je razvil iz mirovnega gibanja in protestih proti jedrskemu programu v Vancouvru, Britanski Kolumbiji v zgodnjih 70' letih. 15. septembra 1971, je na novo ustanovljen, Don't Make Wave odbor poslal čartersko ladjo, Phyllis Cormack, preimenovano v Greenpeace na protest, iz Vancouver, da nasprotujejo Združenim državavam testiranje jedrskih naprav v Amchitki na Aljaski, ob enem pa tudi prva akcija nove skupine Don't Make Wave in sprejem imena Greenpeace.

V nekaj letih se je Greenpeace razširila v več držav in začeli kampanjo so drugih okoljskih vprašanjih, kot so komercialni kitolov in strupeni odpadki. V poznih 70. letih so različne regionalne Greenpace skupine, oblikovale Greenpeace International za nadzor nad cilji in dejavnosti regionalnih organizacij na svetovni ravni. Greenpeace je dobila mednarodno pozornost v času 80-ih, ko je francoska obveščevalna služba potopila admiralsko ladjo organizacije Greenpeace in pri tem ubila novinarja. V naslednjih letih se je Greenpeace razvil v eno največjih okoljevarstvenih organizacij na svetu.

Danes se Greenpeace osredotoča na svetovni ravni vprašanj, kot so globalno segrevanje, krčenje gozdov,prevelik ulov rib in jedrska energija. Greenpeace je znan po svojih neposrednih ukrepih in je bil opisan kot najbolj vidna okoljska organizacija na svetu. Akcije organizacije Greenpeace so povečale seznanjenost o okoljskih vprašanjih v javnosti in tako vplivala na zasebni in javni sektor vendar je včasih tudi Greenpeace vir sporov. Njihovi motivi in metode so prejele precej kritik in druge organizacije so sprožile neposredne pravne ukrepe proti aktivistom Greenpeace-a

Prednostne naloge in akcije[uredi | uredi kodo]

Na svoji uradni spletni strani, Greenpeace opredeljuje svoje poslanstvo:

Greenpeace je neodvisna organizacija z globalnimi akcijamu, ki deluje za spremembo odnosa in vedenja, za varstvo in ohranjanje okolja ter za spodbujanje miru z:

- Katalizirati energetsko revolucijo za obravnavanje glavne grožnje s katerimi se sooča naš planet: podnebne spremembe.

- Obramba naših oceanov, ki jih uničujoče ribištvo in ustvarjanje globalne mreže morskih rezerv.

- Zaščita preostalih svetovnih pragozdov, ki so odvisna od številnih živali, rastlin in ljudi.

- Delo za razorožitev in miru z zmanjšanjem odvisnosti od omejenih virov in poziv za odpravo vsega jedrskega orožja.

- Ustvarjanje prihodnosti brez strupenih kemikalij v današnjih izdelkih in proizvodnji.

- Kampanja za trajnostno kmetijstvo s spodbujanjem družbene in ekološke odgovornosti kmetij.

Jedrska energija[uredi | uredi kodo]

S stališča Greenpace-a je jedrska energija preveč nevarna v primerjavi s koristmi jedrske energije. Organizacija trdi, da jedrska energija ne bo ublažila globalnega segrevanja kot trdi energetski scenarij IEA, kjer bi štirikratno povečanje na svetu jedrskih zmogljivosti do leta 2050 zmanjšalo globalne emisije toplogrednih plinov za 4 %. Po mnenju Greenpeacea tudi počasne gradnje, zamude in skriti stroški, prav tako omejujejo možnosti za ublažitev učinov jedrske energije pri zmanjševanju učinka tople grede. Greenpeace vidi gradnjo Olkiluoto 3 jedrske elektrarne na Finskem kot primer problemo gradnje novih jedrskih elektrarn.

Ladje[uredi | uredi kodo]

Rainbow Warrior

Pomembno vlogo imajo ladje, ki aktivno onemogočajo kitolovske odprave, odlaganje jedrskih odpadkov in testiranje jedrskega orožja. Prva in najbolj znana ladja je Rainbow Warrior, ki jo je francoska vlada bombardirala medtem, ko je ta skušala onemogočiti testiranje jedrskega orožja na atolu Mururoa. Fotograf Fernando Pereira je bil v bombardiranju ubit. Francoska vlada se je kasneje za incident opravičila in Novi Zelandiji izplačala 13 milijonov dolarjev odškodnine.

Kritike[uredi | uredi kodo]

Eden prvih članov kanadskega Greenpeaca ekolog Patrick Moore je zapustil organizacijo leta 1986, ko se je organiozacija odločila za podporo vsesplošne prepovedi klora v pitni vodi. Moore trdi, da je danes organizacija Greenpeace motivirana s politiko in ne z znanostjo in da nobena od njegovih »kolegov direktorjev ni imel nobenega formalnega izobraževanja v znanosti«. Vendar pa glede na Briana Coxa, direktorja Greenpeace Kanada, Greenpeace ni nikoli zahteval splošno prepoved klora in da Greenpeace ne nasprotuje uporabe klora v pitni vodi ali v farmacevtske namene. Paul Watson, še en prvih članov Greenpeace je dejal, da Moore »uporablja svoj status kot tako imenovani soustanovitelj Greenpeacea, da doda verodostojnost na svoje obtožbe.

Francoski novinar pod imenom pero Olivier Vermont zapisal v svoji knjigi La Face de cachée Greenpeace, da se je pridružil Greenpeace France in je delal tam kot tajnica. Po Vermont je našel več nepravilnosti, ki so bila povezana nadaljevala z Amsterdamsko mednarodno pisarno. Vermont je dejal, da je ugotovil iz tajnih dokumentov da je bilo v skladu organizacije polovica od 180 milionov € prihodkov porabljenih za organizacijo in strukturo plač.

Medtem ko je organizacija ze nekaj časa delala neuradne sporazume, s podjetji, ki onesnažujejo okolje, da jih v zameno za darovanje ne bodo napadli podjetja. Organizacija za zaščito živali People magazine so poročali marca 1997, da sta Greenpeace France in Greenpeace International tožila Olivierja Vermonta in njegovega založnika Albina Michela zaradi izdaje »obrekljivih izjav, neresnic, izkrivljanje dejstev in absurdne obtožbe«.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]