Greenpeace

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Greenpaceovi protesti prot Exxon/Mobil

Greenpeace je mednarodna okoljevarstvena organizacija, ki je bila ustanovljena v Kanadi, v Vancouvru, leta 1971. Sedež ima v Amsterdamu na Nizozemskem. Greenpeace uporablja neposredne ukrepe, lobiranje in raziskave za doseganje svojih ciljev. Za dokazovanje svoje neodvisnosti ne sprejema donacije vlad, podjetij in društev, temveč le donacije posameznikov.

Greenpeace si prizadeva za zaščito biološke raznolikosti, preprečitev onesnaženja in zlorabe oceanov, kopnega, zraka ter sveže vode, prenehanje vseh jedrskih groženj in podpiranje miru, globalne razorožitve ter nenasilja.


Kratka zgodovina[uredi | uredi kodo]

Greenpeace se je razvil iz mirovnega gibanja in protestov proti jedrskemu programu v Vancouvru, Britanski Kolumbiji v zgodnjih 70-ih letih. 15. septembra 1971 je novo ustanovljeni odbor "Don't Make A Wave Committee" poslal majhno čartersko ladjo Phyllis Cormack, preimenovano v Greenpeace, na protest na Amčitko, otok na zahodu Aljaske. Tam je vlada ZDA izvajala podzemeljska jedrska testiranja. To je bila prva akcija "Don't Make A Wave Committee" in obenem sprejem novega imena - Greenpeace.

V nekaj letih se je Greenpeace razširil v več držav, začeli so kampanje o drugih okoljskih vprašanjih kot so komercialni kitolov in strupeni odpadki. V poznih 70-ih letih so različne regionalne Greenpace skupine oblikovale Greenpeace International za nadzor nad cilji in dejavnostmi regionalnih organizacij na svetovni ravni. Greenpeace je dobil mednarodno pozornost v 80-ih letih, ko je francoska obveščevalna služba potopila admiralsko ladjo organizacije Greenpeace in pri tem ubila novinarja. V naslednjih letih se je Greenpeace razvil v eno največjih okoljevarstvenih organizacij na svetu.

Danes se Greenpeace na svetovni ravni osredotoča na vprašanja, kot so globalno segrevanje, krčenje gozdov, prekomeren ulov rib in jedrska energija. Greenpeace je znan po svojih neposrednih akcijah in je najbolj vidna okoljska organizacija na svetu. Te akcije so povečale seznanjenost o okoljskih vprašanjih v javnosti in tako vplivala na zasebni in javni sektor. Vendar je včasih Greenpeace tudi vir sporov, njihovi motivi in metode so prejele precej kritik in nekatere organizacije so sprožile neposredne pravne ukrepe proti aktivistom Greenpeace-a.

Prednostne naloge in akcije[uredi | uredi kodo]

Na svoji uradni spletni strani Greenpeace opredeljuje svoje poslanstvo:

Greenpeace je neodvisna organizacija z globalnimi akcijami, ki deluje za spremembo odnosa in vedenja, za varstvo in ohranjanje okolja ter za spodbujanje miru. Njene prednostne naloge so:
- Katalizirati energetsko revolucijo za obravnavanje glavne grožnje, s katerimi se sooča naš planet: podnebne spremembe.
- Obramba naših oceanov, ki jih uničujoče ribištvo in ustvarjanje globalne mreže morskih rezerv.
- Zaščita preostalih svetovnih pragozdov, ki so odvisna od številnih živali, rastlin in ljudi.
- Delo za razorožitev in miru z zmanjšanjem odvisnosti od omejenih virov in poziv za odpravo vsega jedrskega orožja.
- Ustvarjanje prihodnosti brez strupenih kemikalij v današnjih izdelkih in proizvodnji.
- Kampanja za trajnostno kmetijstvo s spodbujanjem družbene in ekološke odgovornosti kmetij.

Jedrska energija[uredi | uredi kodo]

S stališča Greenpace-a je jedrska energija preveč nevarna v primerjavi s koristmi jedrske energije. Organizacija trdi, da jedrska energija ne bo ublažila globalnega segrevanja kot trdi energetski scenarij IEA, kjer bi štirikratno povečanje na svetu jedrskih zmogljivosti do leta 2050 zmanjšalo globalne emisije toplogrednih plinov za 4 %. Po mnenju Greenpeacea tudi počasne gradnje, zamude in skriti stroški prav tako omejujejo možnosti za ublažitev učinkov jedrske energije pri zmanjševanju učinka tople grede. Greenpeace vidi gradnjo Olkiluoto 3, jedrske elektrarne na Finskem, kot primer problematične gradnje novih jedrskih elektrarn.

Ladje[uredi | uredi kodo]

Rainbow Warrior

Pomembno vlogo imajo ladje, ki aktivno onemogočajo kitolovske odprave, odlaganje jedrskih odpadkov in testiranje jedrskega orožja. Prva in najbolj znana ladja je Rainbow Warrior, ki jo je francoska vlada bombardirala, medtem ko je ta skušala onemogočiti testiranje jedrskega orožja na atolu Mururoa. Fotograf Fernando Pereira je bil v bombardiranju ubit. Francoska vlada se je kasneje za incident opravičila in Novi Zelandiji izplačala 13 milijonov dolarjev odškodnine.

Kritike[uredi | uredi kodo]

Eden prvih članov kanadskega Greenpeaca, ekolog Patrick Moore, je zapustil organizacijo leta 1986, ko se je organizacija odločila za podporo vsesplošne prepovedi klora v pitni vodi. Moore trdi, da je danes organizacija Greenpeace motivirana s politiko in ne z znanostjo ter da nihče od njegovih »kolegov direktorjev ni imel nobenega formalnega izobraževanja v znanosti«. Brian Cox, direktor Greenpeace Kanada, pa je izjavil, da Greenpeace nikoli ni zahteval splošno prepoved klora in da Greenpeace ne nasprotuje uporabi klora v pitni vodi ali v farmacevtske namene. Paul Watson, še eden prvih članov Greenpeace, je dejal, da Moore uporablja svoj status soustanovitelja Greenpeacea, da doda verodostojnost na svoje obtožbe.

Francoski novinar - pod imenom pero Olivier Vermont - je zapisal v svoji knjigi "La Face de cachée Greenpeace", da se je pridružil Greenpeace France ter delal tam kot tajnik. Vermont je našel več nepravilnosti, ki so bile povezane z amsterdamsko mednarodno pisarno. Dejal je, da je iz tajnih dokumentov ugotovil, da je bilo v skladu organizacije polovica od 180 milijonov € prihodkov porabljenih za organizacijo in strukturo plač. Organizacija naj bi že nekaj časa delala neuradne sporazume s podjetji, ki onesnažujejo okolje - z namenom, da v zameno za darovanje ne bi le-teh napadali.

Organizacija za zaščito živali People magazine je poročala marca 1997, da sta Greenpeace France in Greenpeace International tožila Olivierja Vermonta in njegovega založnika Albina Michela zaradi »obrekljivih izjav, neresnic, izkrivljanja dejstev in absurdnih obtožb«.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]