Prepoved nacističnih simbolov

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Zastava Nacistične Nemčije (1933 - 1945) z svastiko. V nekaterih državah je uporaba zastave prepovedana.

Uporaba zastav iz nacistične Nemčije (1933–1945) je trenutno v številnih državah predmet zakonskih omejitev.[1][2]

Čeprav je v večini držav zakonito,[3][4] je v več evropskih državah prikazovanje zastav, povezanih z nacistično vlado, predmet omejitve ali popolne prepovedi.

Številne nacistične zastave uporabljajo simbol svastike;[5] vendar se svastika ne uporablja vedno v povezavi z gibanjem Nacionalsocialistične nemške delavske stranke ali nemškega Tretjega rajha ali združene nemške vojske v letih 1933–1945. Pred nacizmom je bila uporaba svastik že približno 3000 let prej.[6] Določene nenacistične svastike je mogoče prikazati tudi na območjih, kjer so nacistične svastike prepovedane.

Azija[uredi | uredi kodo]

Iran[uredi | uredi kodo]

Po iranski revoluciji leta 1979 so po zanikanju holokavsta nacistični simboli v Iranu zakoniti, ker svastika v Iranu sega v štirideseta leta prejšnjega stoletja v času Pahlavija.[7][8]

Izrael[uredi | uredi kodo]

Uporaba nacističnih simbolov je v Izraelu zakonita. Zakonodaja v zvezi s tovrstnimi simboli je bila sprejeta v začetku leta 2012, vendar ni bil sprejet noben zakon.[9]

Tajska[uredi | uredi kodo]

Uporaba nacističnih simbolov je na Tajskem zakonita.[10][11]

Severna Amerika[uredi | uredi kodo]

Kanada[uredi | uredi kodo]

Kanada nima zakonodaje, ki bi izrecno omejovala lastništvo, prikazovanje, nakup, uvoz ali izvoz nacističnih zastav. Vendar pa členi 318–320 Kazenskega zakonika, ki jih je sprejel kanadski parlament leta 1970 in v veliki meri temeljijo na priporočilih Cohenovega odbora iz leta 1965, obravnavajo kot kaznivo dejanje zagovarjanje ali spodbujanje genocida, sporočanje izjave v  javno spodbujanje sovraštva proti določljivi skupini, če je verjetno, da bo povzročilo kršitev javnega miru, ali sporočanje izjave, ki namerno spodbuja sovraštvo (razen v zasebnem pogovoru) proti določljivi skupini; in zagotavlja okvir za sodno dovoljen zaseg, odvzem in odstranjevanje sovražne propagande.[12]

Združene države Amerike[uredi | uredi kodo]

Javno izobešanje nacističnih zastav je zaščiteno s prvim amandmajem ustave Združenih držav Amerike, ki, kot je potrdila zadeva vrhovnega sodišča Texas proti Johnsonu, zagotavlja pravico do svobode govora.[13][14]

Južna Amerika[uredi | uredi kodo]

Brazilija[uredi | uredi kodo]

Zakona št. 7.716/89 in št. 9.459/97 določata zaporno kazen in denarno kazen za vsakogar, ki proizvaja, trži, distribuira ali razširja simbole, embleme, okraske, značke ali propagando, ki uporabljajo svastiko za zagovarjanje nacizma.[15]

Čeprav zanikanje holokavsta v brazilski zakonodaji ni izrecno prepovedano, precedens ponavadi vodijo do obsodbe. Od 11. februarja 2022 je v kongresu na čakanju več zakonov, ki kritizirajo dejanje.[16]

Evropa[uredi | uredi kodo]

Avstrija[uredi | uredi kodo]

Avstrija strogo prepoveduje javno izpostavljanje in/ali širjenje vseh insignij/simbolov, emblemov, uniform (polnih ali delnih), zastav itd., ki so jasno povezani z Nacionalsocialistično nemško delavsko stranko (NSDAP, splošno znano kot nacistična stranka). Obstajajo zakonske izjeme za umetniška dela (vključno s knjigami, filmi, gledališkimi predstavami, računalniškimi igrami, izobraževalnimi/spominskimi javnimi razstavami itd.), vendar te ne veljajo, če zadevno delo spodbuja nacionalsocializem (ker je to na splošno prepovedano v Avstriji). Zakon je bil spremenjen tako, da vključuje splošno priznane zamenjave ali nekoliko spremenjene upodobitve nacističnih simbolov. Kršitve zakona o značkah iz leta 1960 (Abzeichengesetz 1960), ki prepoveduje javno izkazovanje nacističnih simbolov, se kaznuje z denarno kaznijo do 4000 € in zaporom do enega meseca. Če pa se kršitev šteje za poskus spodbujanja nacionalsocializma, se uporabi Zakon o prepovedi iz leta 1947 (Verbotsgesetz 1947), ki dovoljuje do 10 let zapora.

Trgovanje z medaljami, uniformami ali drugimi spominki v Avstriji ni nezakonito.

Češka[uredi | uredi kodo]

Češka nima zakonodaje, ki bi omejevala lastništvo, razstavljanje, nakup, uvoz ali izvoz nacističnih zastav; dejansko češka zakonodaja zelo otežuje celo prepoved protestov, ki vključujejo takšne zastave.[17]

Leta 1991 je bil na Češkoslovaškem kazenski zakonik spremenjen z 260, ki je prepovedala propagando gibanj, ki so omejevala človekove pravice in svoboščine, navajajoč nacizem in komunizem. Kasneje so bile posebne omembe le-teh odstranjene zaradi pomanjkanja jasne pravne opredelitve. Vendar je bil sam zakon priznan kot ustavni.

Policija lahko takšne dogodke odpove šele, ko postane jasno, da protestniki spodbujajo sovraštvo, kar na Češkem velja za nezakonito. Pravna ureditev zločinov iz sovraštva na Češkem je vključena v zakon 140/1961 Kazenski zakon (spremenjen z zakonom 175/1990).

Ciper[uredi | uredi kodo]

Ciper nima zakonodaje, ki bi omejevala lastništvo, prikazovanje, nakup, uvoz ali izvoz nacističnih zastav, prav tako Ciprski kazenski zakonik izrecno ne dovoljuje, da se pri izreku kazni upoštevajo rasistični ali drugi pristranski motivi.[18]

Vendar pa se lahko uporaba nacističnih zastav na način, ki bi lahko povzročil diskriminacijo, sovraštvo ali nasilje, obravnava v skladu s ciprsko ratifikacijo Konvencije ZN o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije. To omogoča pregon vsakogar, ki izrazi idejo (v javnosti, z uporabo skoraj vseh medijev, vključno z zastavami), ki žali raso, vero ali etnično pripadnost druge osebe.

Estonija[uredi | uredi kodo]

V začetku leta 2007 je Riigikogu obravnaval osnutek zakona o spremembi kazenskega zakonika, da bi bila javna uporaba sovjetskih in nacističnih simbolov kazniva, če se uporabljajo na način, ki moti javni mir ali spodbuja sovraštvo. Predlog zakona ni začel veljati, saj je bil sprejet šele v prvi obravnavi v Riigikogu.[19]

Finska[uredi | uredi kodo]

Finska nima posebne zakonodaje, katere cilj bi bil nadzor nad lastništvom, prikazovanjem, nakupom, uvozom ali izvozom nacističnih zastav, vendar kazenski zakonik (39/1889) (zlasti 11. poglavje "Vojni zločini in kazniva dejanja proti človeštvu" 8. razdelek) se lahko uporabi, če je bilo kaznivo dejanje usmerjeno proti osebi, ki pripada narodni, rasni, etnični ali drugi skupini prebivalstva zaradi njene pripadnosti taki skupini.[20]

Finska ima tudi zgodovino svastik za vladne in vojaške zastave.[21][22] Zastave, ki vsebujejo simbol, je mogoče najti v finskih zračnih silah, obrambnih silah, nekaterih polkih vojske in letalskih šolah.

Francija[uredi | uredi kodo]

V Franciji je javno razodevanje nacističnih zastav, uniform in insignij nezakonito, razen za namen zgodovinskega filma, predstave, snemanja filma ali spektakla.[23]

Aprila 2000 sta Mednarodna liga proti rasizmu in antisemitizmu ter Union des étudiants juifs de France (Zveza francoskih judovskih študentov) vložila tožbo proti Yahoo!  ki je nasprotoval dražbi nacističnih spominkov v Franciji prek spletnega mesta Yahoo! na podlagi dejstva, da je v nasprotju s členom R645-1. Francoski sodnik je sprva odredil Yahoo! sprejeti ukrepe, s katerimi bodo uporabniki v Franciji onemogočili dostop do kakršnih koli nacističnih spominkov prek storitve Yahoo! spletno mesto.[24]

Nemčija[uredi | uredi kodo]

Po drugi svetovni vojni je bil kazenski zakonik Zvezne republike Nemčije spremenjen in je prepovedal propagandno gradivo in simbole prepovedanih strank in drugih organizacij (StGB 86 in 86a). To izrecno vključuje gradivo v tradiciji nekdanje nacionalsocialistične organizacije. Proizvodnja in distribucija takega materiala je prepovedana, prav tako javno razstavljanje povezanih simbolov. Pravne posledice so lahko denarna kazen ali zaporna kazen do treh let.

Primeri so nacistični simboli, kot sta svastika in logotip SS. Uporaba simbolov v izobraževalne in umetniške namene je zakonita.

Madžarska[uredi | uredi kodo]

Oddelek 335 zakona C iz leta 2012 o kazenskem zakoniku Madžarske ureja "uporabo simbolov totalitarizma", vključno s svastiko, znaki SS, križem s puščico, srpom in kladivom ter peterokrako rdečo zvezdo.[25] 

Latvija[uredi | uredi kodo]

Junija 2013 je latvijski parlament potrdil prepoved prikazovanja nacističnih simbolov na vseh javnih dogodkih. Prepoved vključuje zastave, himne, uniforme in nacistično svastiko.[26][27]

Litva[uredi | uredi kodo]

Litva je leta 2008 prepovedala nacistične simbole (člen 18818 zakonika o upravnih prekrških) pod grožnjo visoke denarne kazni. 5. člen zakona o srečanjih prepoveduje sestanke, ki vključujejo nacistične in sovjetske podobe.[28]

Poljska[uredi | uredi kodo]

Leta 2009 so bili členu 256 poljskega kazenskega zakonika dodani odstavki 2 do 4, ki prepovedujejo "proizvodnjo, snemanje, uvoz, pridobivanje, shranjevanje, posedovanje, predstavljanje ali prevoz" za namen razširjanja "tiskov, posnetkov ali drugih predmetov"  ki "javno promovira fašistični ali drug totalitarni državni sistem", razen če se izvaja "kot del umetniške, izobraževalne, zbirateljske ali akademske dejavnosti" in predvideva odvzem ne glede na lastnika ob obsodbi.[29]

Rusija[uredi | uredi kodo]

Ruski upravni zakonik prepoveduje propagando, proizvodnjo in širjenje nacističnih simbolov in podobnih z denarnimi kaznimi do 100.000 rubljev.[30]

Srbija[uredi | uredi kodo]

Srbija je leta 2009 sprejela zakon, ki prepoveduje "manifestacije neonacističnih ali fašističnih organizacij in združenj ter uporabo neonacističnih ali fašističnih simbolov in insignij".[31]

Španija[uredi | uredi kodo]

Neonacistični ali fašistični simboli, kot sta nacistična svastika in falanga, v Španiji niso prepovedani.[32]

Ukrajina[uredi | uredi kodo]

Leta 2015 je ukrajinski parlament sprejel zakon, ki prepoveduje uporabo nacističnih in komunističnih simbolov v Ukrajini. Uporaba takšnih simbolov je prepovedana in se kaznuje s 5-letno zaporno kaznijo.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ »Banned flags of Nazi inspiration«. Flags of the World. FOTW.net. 12. januar 2001. Pridobljeno 24. junija 2009.
  2. ↑ »§ 86a Verwenden von Kennzeichen verfassungswidriger Organisationen«. Allgemeiner Teil. Lawww.de. 1. januar 1999. Pridobljeno 24. junija 2009.
  3. ↑ »Display of Nazi flag in the Four Seasons Arena«. City Attorney’s Office. City of Great Falls, Montana. 28. maj 1996. Pridobljeno 24. junija 2009.
  4. ↑ »Ordering Nazi Flags«. MrFlag.com. Pridobljeno 15. julija 2011.
  5. ↑ »Third Reich 1933–1945 (Germany)«. Flags of the World. FOTW.net. 19. avgust 2006. Pridobljeno 24. junija 2009.
  6. ↑ »Symbol 15:1«. Online Encyclopedia of Western Signs and Ideograms. Symbols.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. junija 2009. Pridobljeno 24. junija 2009.
  7. ↑ »Holocaust Denial and Distortion from Iranian Government and Official Media Sources, 1998–2016«.
  8. ↑ https://english.alarabiya.net/articles/2010%2F11%2F22%2F126944
  9. ↑ »Israel moves to outlaw use of Nazi symbols«. News. reuters. 11. januar 2011. Arhivirano iz spletišča dne 18. februarja 2013. Pridobljeno 15. maja 2013.
  10. ↑ Chen, Heather (1. december 2021). »Nazi Items still sold in a shop in Bangkok as 2021«. VICE.com. Pridobljeno 24. januarja 2022.
  11. ↑ Weedon, Alan (24. december 2019). »Thai men dressed as Nazis in Christmas display reflects ignorance, Israeli ambassador says«. Australian Broadcasting Corporation News. Pridobljeno 24. januarja 2022.
  12. ↑ »Hate Propaganda«. Library of Parliament. 24. januar 2000. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. februarja 2021. Pridobljeno 24. junija 2009.
  13. ↑ Shuster, Simon (14. avgust 2017). »How the Nazi Flags in Charlottesville Look to a German«. Time. Pridobljeno 15. avgusta 2017.
  14. ↑ Schofield, Matthew (30. julij 2015). »How Germany dealt with its symbols of hate«. mcclatchydc.com. McClatchy DC Bureau. Pridobljeno 18. avgusta 2017. It's notable that when Ku Klux Klan members recently rallied in South Carolina, they carried both the battle flag and the Nazi swastika. The two flags in recent years have been commonly seen together at white supremacist groups and gatherings.
  15. ↑ Reports submitted by States parties under article 9 of the Convention : International Convention on the Elimination of all Forms of Racial Discrimination : 17th periodic reports of States parties due in 2002 : addendum : Brazil (poročilo). Geneva: United Nations (objavljeno 16. oktober 2003). 27. junij 2003. str. 19. CERD/C/431/Add.8-EN.
  16. ↑ »É proibido se dizer nazista ou negar Holocausto no Brasil? O que dizem leis e especialistas« [Is it forbidden to call oneself Nazi or deny the Holocaust in Brazil? What laws and experts say]. BBC Brasil (v portugalščini). 11. februar 2022. Pridobljeno 16. februarja 2022.
  17. ↑ »Czech court overturns ban on neo-Nazi march past city synagogue«. News. Haaretz. 1. februar 2008. Pridobljeno 24. junija 2009.
  18. ↑ »Hate Crime Report Card – Cyprus«. Fighting Discrimination. Human Rights First. Pridobljeno 23. junija 2009.
  19. ↑ »Ants Erm: Erinevalt venelaste ajaloost on Venemaa ajalugu Eestis vaid vägivald, küüditamine ja kommunistlik diktatuur« (v estonščini). Eesti Päevaleht. 28. november 2014. Pridobljeno 14. januarja 2020.
  20. ↑ »Criminal Code (39/1889)«. The Criminal Code of Finland (Excerpts). Legislation Online. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. februarja 2021. Pridobljeno 24. junija 2009.
  21. ↑ »Air Force Academy – Ilmavoimat«. ilmavoimat.fi (v ameriški angleščini). Pridobljeno 17. junija 2019.
  22. ↑ »Lentosotakoulun Perinneyhdistys ry – Historiaa«. www.lentosotakoulunperinneyhdistys.fi. Pridobljeno 17. junija 2019.
  23. ↑ Penal code, article R645-1; beware that this article is in the "regulations" part of the code (R articles) and that some editions may include only the "statutes" part (L articles).
  24. ↑ Klosek, Jacqueline (2003). The Legal Guide To E-Business (Hardcover). Praeger Publishers. ISBN 978-1-56720-403-2.
  25. ↑ qian, xiaoping. »Criminal Code of Hungary 2012«. {{navedi časopis}}: Sklic journal potrebuje|journal= (pomoč)
  26. ↑ »Latvia bans the use of USSR symbols during public events«. Baltic News Network. 11. april 2013. Pridobljeno 14. septembra 2014.
  27. ↑ »Latvia Bans Soviet Symbols«. The Moscow Times. 23. junij 2013. Pridobljeno 14. septembra 2014.
  28. ↑ Joint amicus curiae brief, p. 11
  29. ↑ »Kodeks karny (Penal code)« (PDF) (v poljščini). Sejm. 2018. str. 101. Pridobljeno 24. januarja 2022.
  30. ↑ »Статья 20.3. Пропаганда либо публичное демонстрирование нацистской атрибутики или символики, либо атрибутики или символики экстремистских организаций, либо иных атрибутики или символики, пропаганда либо публичное демонстрирование которых запрещены законом«. Кодекс об Административных Правонарушениях РФ 2021.
  31. ↑ »Zakon o zabrani manifestacija neonacističkih ili fašističkih organizacija i udruženja i zabrani upotrebe neonacističkih ili fašističkih simbola i obeležja«. www.paragraf.rs (v srbščini). Pridobljeno 1. avgusta 2020.
  32. ↑ Llona, Guillermo (30. september 2013). »España: barra libre para exhibir símbolos nazis« (v španščini). ABC.es. Pridobljeno 26. julija 2021.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Prepoved_nacističnih_simbolov&oldid=6099371«