Podgrad, Ilirska Bistrica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Podgrad, Ilirska Bistrica
Podgrad, Ilirska Bistrica is located in Slovenija
Podgrad
Podgrad
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°31′20.24″N 14°8′34.29″E / 45.5222889°N 14.1428583°E / 45.5222889; 14.1428583Koordinati: 45°31′20.24″N 14°8′34.29″E / 45.5222889°N 14.1428583°E / 45.5222889; 14.1428583
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Notranjsko - kraška regija
Tradicionalna pokrajina Notranjska
Občina Ilirska Bistrica
Nadmorska višina 548,3 m
Prebivalstvo
 • Skupno 607
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 6244 Podgrad
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).
Podgrad pri Ilirski Bistrici - Vas
Lokacija Občina Ilirska Bistrica
RKD št. 16088 (opis enote)[1]

Podgrád je naselje na južnem delu Slovenije, na meji med Brkini in Čičarijo, na jugovzhodnem delu Matarskega podolja. Skozenj poteka magistralna cesta RekaTrst.

Kultura[uredi | uredi kodo]

V kraju sta župnijska cerkev sv. Cirila in Metoda in podružniška cerkev sv. Jakoba. V Podgradu se je leta 1909 rodil skladatelj Radovan Gobec, ki je napisal veliko število pesmi, med drugim tudi Lepo je v naši domovini biti mlad, Cigansko siroto, Siničjo tožbo in Predice. V času pusta tu zaživijo mačkare.

Geografske značilnosti[uredi | uredi kodo]

Sestavljata ga stari, gosteje pozidani del na pobočjih flišnate vzpetine Grmada (667 m) in apnenčaste vzpetine Stari grad (674 m), na kateri stojijo razvaline Novega gradu iz 13. stoletja, ter novejši, nižje ležeči del ob cesti Reka-Trst. V okolici so opuščeni pašniki in mlad mešan gozd, pod naseljem pa obsežna zakrasela suha dolina. Na severni strani se začenja flišni svet z več krajšimi ponikalnicami. Naselje leži na nadmorski višini 570 m in ima 630 prebivalcev. Zahodno od naselja stoji tovarna plastičnih mas Plama. Pokrajina nam postreže s pravim bogastvom kraških pojavov. Posebej zanimive so slepe doline, nanizane na stiku fliša in apnenca, kjer brkinski potoki izginejo s površja v kraško podzemlje. Morfološko ga je oblikovala reka, ki je v geološki preteklosti tekla po površju proti Tržaškemu zalivu.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Ostanki Novega gradu leta 1955

Podgrad se je sprva imenoval Cerovje (Cerolach). Po odločitvi goriških grofov, da si v zameno za izgubljeni grad v bližini Golca zgradijo novega nad Cerovjami, je staro ime pričelo toniti v pozabo. Vas se je sčasoma preimenovala v Novigrad (Castelnuovo) oz. Podgrad, prebivalci pa v Podgrajce oz. Nograjce. Zadnji lastnik gradu je bil grof Monte Cuccolli. Do 1. svetovne vojne je bil Podgrad upravno in kulturno središče s sodiščem in davčno upravo. Prva omemba gradu, po katerem je vas dobila ime, sega v leto 1284. Na njegovem mestu danes samevajo le še razvaline mogočnega grajskega stolpa. Leta 1905 je vas dobila veličasten Narodni dom, v katerem je delovala hranilnica in posojilnica, zadruga, pevsko-tamburaško društvo Gorska vila ter celo hotel. Začetki šole v Podgradu segajo v leto 1873, ko so vaščani Podgrada, Račic in Sabonj kupili pomožno stavbo novega gradu (sodnija) za potrebe šole. Po drugi svetovni vojni je bila šola najprej štirirazredna, nato sedemrazredna in leta 1950 je bila poleg osnovne šole ustanovljena nižja gimnazija, ki je imela tudi internat. Leta 1958 se je šola preimenovala v osemrazredno osnovno šolo, ki jo obiskuje nad 200 učencev. Leta 1975 je bila izgrajena nova šola s telovadnico, ki je v letih 1978-1988 delovala kot celodnevna, v kateri pridno nabirajo znanje učenci Podgrada, Hrušice, Podbež, Sabonj, Račic, Staroda in Malih Loč. V sklopu nove šole je bil organiziran tudi vrtec. Od 16. maja 1980 dalje se šola imenuje po rojaku iz Hrušice Rudolfu Ukoviču, ki je bil kot vodja upora v Radgoni 27. maja 1918 ustreljen.

Šport[uredi | uredi kodo]

Na športnem področju so prebivalci dejavni v nogometu, kjer že nekaj časa deluje nogometni klub Plama Podgrad. Nekaj let nazaj je bilo zgrajeno tudi nogometno igrišče. Leta 2006 pa je bilo zgrajeno tudi igrišče pokrito z umetno travo, ki ga je večinoma financirala UEFA.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

V Podgradu deluje tudi prostovoljno gasilsko društvo, ki je dejavno predvsem v poletnih mesecih, ko je narava bolj ogrožena s požari.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 16088". Register kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]