Pnevmocit tipa II

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Pnevmociti tipa II (tudi velike alveolarne celice) so alveolne epitelijske celice. Zavzemajo 5–10 % površine alveolnega epitelija in so prisotni v skupinah po 2–3 na mestih, kjer se stene pljučnih mešičkov (alveolov) stikajo. Med njimi in pnevmociti tipa I so prisotni tesni stiki.

Pri človeku se začnejo razvijati že pri plodu (fetusu) v 24. tednu nosečnosti, kjer že izločajo majhne količine surfaktanta, ki pa so do 35. tedna nosečnosti za sam plod nezadostne, zaradi česar se lahko pojavi sindrom dihalne stiske pri nedonošenčkih.

Morfološke značilnosti[uredi | uredi kodo]

Celice imajo obliko kupole, na površini so kratki in topi mikrovili. Citoplazma je svetlo eozinofilna, v njej so vidni endoplazemski retikulum, Golgijev aparat in mitohondriji, kar nakazuje na to, da sintetizirajo večje količine beljakovin. Jedro je okroglo z jedrcem in razpršenim kromatinom na sredini.

Funkcije[uredi | uredi kodo]

Značilnost obravnavanih celic so t. i. lamelna telesca ali citosomi, ki so okrogle ali ovalne sekrecijske vakuole velikosti 1–2 μm, v katerih se nahajajo plasti surfaktanta. Sestavljen je iz dveh fosfolipidov, in sicer dipalmitol fosfatidilholina ter fosfatidilglicerola, in štirih surfaktantskih proteinov (A, B, C in D). Po eksocitozi v svetlino alveolov, ki se začne že takoj pri rojstvu, razpade v lipidni in proteinski del: lipidi se razvrstijo v vrhnjo fosfolipidno monomolekularno plast, ki meji na zrak v mešičkih, proteini pa se razvrstijo v vodno plast, ki se nahaja med lipidno plastjo in površino celic. Surfaktant je pomemben za zmanjševanje površinske napetosti alveolov, s čemer preprečuje njihovo zlepljenje in s tem zagotavlja normalen pretok zraka v pljučih. Proteina A in D večata prepustnost sloja za gramnegativne bakterije in s tem zavirajo njihovo rast v pljučih. Odvečne količine surfaktnata fagocitirajo alveolarni makrofagi in pnevmociti tipa II, kar imenujemo recikliranje surfaktanta.

Poleg tega imajo tudi regeneracijsko vlogo, saj nadomeščajo poškodovane pnevmocite tipa I in s tem obnavljajo alveolni epitelij.

Medicinski pomen[uredi | uredi kodo]

Človeški gen MUC1, ki je povezan s pnevmociti tipa II, je bil odkrit kot marker pri pljučnem raku.[1]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Jarrard J.A., Linnoila R.I., Lee H., Steinberg S.M., Witschi H. in Szabo E. (December 1998). "MUC1 is a novel marker for the type II pneumocyte lineage during lung carcinogenesis". Cancer Res. 58 (23): 5582–9. PMID 9850098. 

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Junqueira L.C., Carneiro J. in Kelley R.O. (2003). Basic histology, 10. izdaja. New York, London, Toronto: Lange Medical Books McGraw-Hill, str. 362-366.