Celica pomagalka

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Celica pomagalka ali celica T CD4 je limfocit T, ki pomaga limfocitu B pri sintezi protiteles.[1] Poleg tega obstaja še drugi razred celic pomagalk, ki povzroči aktivacijo drugih limfocitov T, da pride v njih do celičnega vnetnega odziva.[2]

Celice T CD4 so dobile tako ime zato, ker na svoji površini izražajo označevalec pripadnosti 4 (CD4); gre za podskupino celic, ki izražajo ta označevalec.[2]

Celice pomagalke in HIV[uredi | uredi kodo]

Celice pomagalke so primarna tarča za virus HIV. Označevalec CD4 so kot primarni in nujen receptor za vezavo virusov HIV-1, HIV-2 in SIV prepoznali že leta 1984. Bistvena stopnja pri pritrjevanju virusa na celico pomagalko je vezava virusne beljakovine gp120 na CD4; vezava povzroči v celici aktivacijo določenih signalnih poti, hkrati pa tudi spodbuja apoptozo celice. Vendar CD4 kot receptor ne zadošča za vstop virusa v celico, potreben je še kemokinski koreceptor, in sicer CCR5 ali CXCR4.[3]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=celica, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 18. 10. 2011.
  2. ^ 2,0 2,1 http://www.medterms.com/script/main/art.asp?articlekey=11306, vpogled: 18. 10. 2011.
  3. ^ Hoffmann C, Rockstroh JK. eds. HIV 2010. Hamburg: Medizin Fokus Verlag, str. 26–27.