Oksifilna celica
Oksifilne celice so izrazito eozinofilno obarvane celice v obščitnici. So večje od glavnih obščitničnih celic, imajo okroglo in majhno jedro ter številne nepravilno oblikovane mitohondrije, posledično pa zrnat videz citoplazme. Do pubertete je njihovo število majhno, s starostjo pa narašča. Celice se pogosto organizirajo v skupke, prisotne pa so tako na obrobju kot tudi v osredju žleze. Povečini so hormonsko neaktivne, vendar je pri nekaterih celicah bila opažena nizka sinteza parathormona (PTH), kar nakazuje na to, da so oksifilne celice prehodni derivat glavnih obščitničnih celic.[1]
Medicinski pomen[uredi | uredi kodo]
V nuklearni medicini se oksifilne celice izrablja za določitev bolezenske slike obščitnice. Mitohondriji, in s tem tudi oksifilne celice zaradi velike količine le-teh, imajo namreč veliko afiniteto za privzem kontrastnega barvila tehnecij-sestamib. V skladu s tem se v primeru suma na rakasto obolenje (npr. zaradi povišane vrednosti PTH in bolj izraženih ledvičnih kamnov) obščitnico označi s tem barvilom, nato pa se jo slika z gama kamero. V primeru rakastega obolenja bo kontrast barvila v oboleli obščitnici večji oz. svetlejši v primerjavi z drugimi obščitnicami zaradi večjega števila oksifilnih celic.[2][3]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ Mescher, A.L. (2010). Junqueira`s Basic Histology (12 izd.). N.Y.: The McGraw-Hill Companies, Inc. str. 366. COBISS 3270676. ISBN 978-0-07-160431-4.
- ↑ McGreal, G.; in sod. (2001). »Minimally Invasive, Radioguided Surgery for Primary Hyperparathyroidism«. Annals of Surgical Oncology. Zv. 8, št. 10. str. 856–860. doi:10.1007/s10434-001-0856-0.[mrtva povezava]
- ↑ Novaković, S. s sod. (2009). Onkologija: raziskovanje, diagnostika in zdravljenje raka. Ljubljana: Mladinska knjiga, str. 278.