Melanocit

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Shematska ponazoritev melanocitov in melanina.

Melanociti so celice, ki se nahajajo v bazalni plasti vrhnjice (epidermisa), žilni plasti očesa (uvea),[1] notranjem ušesu,[2], možganskih ovojnicah,[3] kosteh,[4] in srcu[5] ter proizvajajo pigment melanin, ki je odgovoren za barvo kože, las in oči ter ščiti te strukture pred ultravijolično svetlobo (UV).

Morfološke značilnosti[uredi | uredi kodo]

Melanociti so razvejane celice (so torej dendritične celice) z okroglim jedrom in evkromatinom, ležijo pa v bližini bazalne lamine, na katero so pritrjeni s hemidezmosomi. Imajo vse značilnosti sekrecijskih celic, tj. dobro vidni so endoplazemski retikulum, Golgijev aparat in mitohondriji. Podaljški celične membrane (plazmaleme) se razvejujejo med bazalnimi celicami in lahko segajo do trnaste plasti vrhnjice. V celicah so prisotni tudi specifični, z membrano obdani organeli, imenovani melanosomi, ki vsebujejo melanin.

Tipično se na kvadratni milimeter (mm2) kože nahaja med 1.000-2.000 melanocitov. Na bazalni plasti vrhnjice predstavljajo 5-10 % vseh celic. Čeprav je njihova velikost variabilna, v povprečju merijo 7 μm v dolžino.

Funkcije[uredi | uredi kodo]

Glavni produkt melanocitov je melanin, ki daje barvo koži, lasem in očem. Barva kože je odvisna od števila in velikosti melanosomov in ne od rase ter spola,[6] barva oči pa od količine melanina v stromi (rahlo ožiljeno vezivo) in pigmentnem epiteliju šarenice ter od števila oz. gostote melanocitov v stromi.[7] Melanosomi se preko podaljškov prenesejo do keratinocitov. Melanin nato v obliki kapice pokrije zgornji pol jedra in na ta način ščiti jedrno DNK pred škodljivim učinkom UV svetlobe.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Barden, H. & Levine, S. (1983). "Histochemical observations on rodent brain melanin". Brain Res. Bull. 10 (6): 847–851. doi:10.1016/0361-9230(83)90218-6. PMID 6616275. 
  2. ^ Markert, C.L. & Silvers, W.K. (1956). "The effects of genotype and cell environment on melanoblast differentiation in the house mouse". Genetics 41 (3): 429–450. PMID 17247639. 
  3. ^ Mintz, B. (1971). "Clonal basis of mammalian differentiation". Symp. Soc. Exp. Biol. 25: 345–370. PMID 4940552. 
  4. ^ Nichols, S.E. & Reams, W.M. (1969). "The occurrence and morphogenesis of melanocytes in the connective tissues of the PET/MCV mouse strain". J. Embryol. Exp. Morphol. 8: 24–32. PMID 14426921. 
  5. ^ Theriault, L.L. & Hurley, L.S. (1970). "Ultrastructure of developing melanosomes in C57 black and pallid mice". Dev. Biol. 23 (2): 261–275. doi:10.1016/0012-1606(70)90098-9. PMID 5476812. 
  6. ^ Junqueira, Carneiro in Kelley; Basic histology, 2003, str. 374.
  7. ^ Huiqiong Wang, Stephen Lin, Xiaopei Liu, Sing Bing Kang. (2005). "Separating Reflections in Human Iris Images for Illumination Estimation". Proc. IEEE International Conference on Computer Vision.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Junqueira L.C., Carneiro J. in Kelley R.O. (2003). Basic histology, 10. izdaja. New York, London, Toronto: Lange Medical Books McGraw-Hill.