Obščitnica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Lega obščitnic.

Obščitnice (lat.: glandulae parathyroideae) so štiri majhne žleze z notranjim izločanjem, ki navadno ležijo na zadajšnji površini ščitnice, redkeje pa znoraj ščitnice. Izločajo parathormon (PTH), ki zvišuje krvno koncentracijo kalcija.

Obščitnice se nahajajo pri sesalcih in ptičih.

Anatomija[uredi | uredi kodo]

Pri človeku so povečini prisotne štiri obščitnice, lahko pa tudi šest ali osem. Histološko jih lahko relativno zlahka ločimo od ščitničnega tkiva; celice v obščitnici ležijo tesno druga ob drugi in ne tvorijo koloidnih struktur, ki so sicer prisotne v ščitnici. Razločitev obščinic od ščitnice ali maščevja na pogled, na primer med operacijo, ni tako enostavna.

Tkivo obščitnic sestavljata dve vrsti celic:

Ime Obarvanost Številčnost Velikost Vloga
glavne obščitnične celice temnejše številne manjše proizvajajo PTH
oksifilne celice svetlejše malo večje neznana

Preiskave[uredi | uredi kodo]

Funkcijo obščitnic navadno opredelijo naslednje vrednosti:

  • krvna koncentracija kalcija,
  • krvna koncentracija fosfatov,
  • krvna koncentracija parathormona.

Druge preiskave, ki se uporabljajo za ugotavljanje stanja obščitnic:

Bolezni[uredi | uredi kodo]

Najpogostejša bolezen obščitnice je hiperparatiroidizem - gre za čezmerno izločanje parathormona, posledica česar je fibroznocistični osteitis. Hipoparatiroidizem (zmanjšana funkcija obščitnic) je veliko redkejši in je običajno iatrogenega nastanka (na primer po operaciji ščitnice). Hipoparatiroidizem je lahko tudi posledica avtoimune bolezni. Zaradi znižane koncentracije parathormona v krvi se pojavi hipokalciemija; pri hujših oblikah nastopijo krči, lahko pa pride tudi do odpovedi srca.