Papirologija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Papirologija je veda, ki preučuje starodavni zapisi, korspondenco, pravni arhivi itd., ki so se ohranili v rokopisih, napisanih na papirusu, ki je bila najpogostejša pisna podlaga v starodavnih civilizacijah Egipta, Grčije in Rima. Papirologija vključuje prevajanje in interpretacijo starih dokumentov v različne jezike ter vzdrževanje in ohranjanje redkih izvirnikov zapisov na papirusu.[1]

Raziskovalne ustanove[uredi | uredi kodo]

Osnovne ustanove za shranjevanje in raziskovanje papirusov so:

Strokovne revije[uredi | uredi kodo]

  • American Studies of Papyrology
  • Analecta Papyrologica
  • Archiv für Papyrusforschung
  • Beiträge zur Alten Geschichte, Papyrologie und Epigraphik
  • Chronique d’Égypte, Brüssel, od leta 1925.
  • Cronache Ercolanesi
  • Papyrologica Coloniensia
  • Studia papyrologica, Barcelona 1962-1983.
  • The Bulletin of the American Society of Papyrologists, New Haven (Conn.), dann Urbana, od leta 1963.
  • The Journal of Egyptian Archaeology, od leta 1914.
  • The Journal of Juristic Papyrology, Warschau od leta 1952.
  • Zeitschrift für Papyrologie und Epigraphik, od leta 1967.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. https://https Arhivirano 2020-06-25 na Wayback Machine.://www.britannica.com/science/papyrology Britannica, T. Editors of Encyclopaedia (2013, June 19) Papyrology. Encyclopedia Britannica.