Niccolò Zucchi

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Niccolò Zucchi
Niccolò Zucchi.png
Rojstvo 6. december 1586({{padleft:1586|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:6|2|0}})
Parma
Smrt 21. maj 1670({{padleft:1670|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:21|2|0}}) (83 let)
Rim
Državljanstvo Flag of Italy.svg Italija
Poklic astronom in fizik

Niccolò Zucchi, italijanski jezuit, astronom in fizik, * 6. december 1586, Parma, vojvodini Parma in Piacenza, † 21. maj 1670, Rim, Italija.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Zucchi je študiral retoriko v Piacenzi in teologijo v Parmi. Kasneje je učil na Rimskem kolegiju v Rimu (Collegium Romanum), ki so ga vodili jezuiti. Spoznal je Keplerja, ki ga je navdušil za astronomijo

Leta 1616 je Zucchi zgradil preprost sistem zrcalnega daljnogleda, verjetno sploh prvega. S pomočjo njegove zamisli je leta 1636 Mersenne predlagal uporabo paraboloidnih zrcal, kar pa tehnično tedaj še ni bilo izvedljivo. Leta 1652 je Zucchi svoj daljnogled opisal v delu Optica philosophica. Njegov sistem je leta 1668 izpopolnil Newton s prvim uporabnim zrcalnim daljnogledom in pri tem našel rešitev, kako pogledati sliko, ne da bi z glavo zastrli zrcalo, kar je bila glavna slabost Zucchijevega sistema.

17. maja 1630 je Zucchi s svojim daljnogledom opazoval pege na Jupitru. Verjel je, da je Venera bliže Soncu kot Merkur.

Leta 1646 in 1649 je objavil dve deli iz mehanike, kjer je pisal tudi o magnetizmu. Zavračal je pojem vakuuma, čeprav so Pascalovi preskusi z barometri kazali drugače.

Pri vsem tem pa je bil silno preprost in globoko veren. V jezuitskem redu so mu zato zaupali vrsto odgovornih služb (opominjevalec generala, rektor hiše profesov, spovednik v konklavu, papeški pridigar). Že pri dvanajstih letih je s krvjo napisal posvetilno molitev Mariji »O Gospa moja«.

Priznanja[uredi | uredi kodo]

Poimenovanja

Po njem se imenuje krater Zucchi na Luni.