Navadna bazilika

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Bazilika
Basil-Basilico-Ocimum basilicum-albahaca.jpg
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Deblo: Spermatophyta (semenke)
Poddeblo: Magnoliophyta (kritosemenke)
Razred: Magnoliopsida (dvokaličnice)
Red: Lamiales (ustnatičevci)
Družina: Lamiaceae (ustnatice)
Rod: Ocimum (bazilika)
Vrsta: O. basilicum
Znanstveno ime
Ocimum basilicum
L.

Navádna bazílika (tudi bažíljka; znanstveno ime Ocimum basilicum) je začimbna, močno aromatična, enoletna rastlina.

Bazilika ima malo sladak, svež okus. Duh spominja na nageljnove žbice in meto.

Zraste 20 - 40 cm visoko. Cvetovi so rožnati ali zelenkasto-beli. Bolj dišijo nizke sorte, ki imajo malo listja.

Pri kuhanju se uporabljajo sveži ali posušeni listi.

Po današnjih spoznanjih izvira bazilika iz Afrike. Danes je razširjena tudi v Aziji in obeh Amerikah. Evropska bazilika prihaja iz območja Sredozemlja. Glavni izvozniki so poleg Italije še Francija, Maroko in Egipt. V ZDA gojijo veliko bazilike v Kaliforniji.

Bazilika ima vlogo tudi v nekaterih verstvih in se tam ne uporablja kot začimba. Primer je Indija. Po hinduističnem nauku je bazilika posvečena bogu Višni in simbolizira njegovo soprogo Lakšmi.

Vse od antičnih časov pa globoko v srednji vek so ji pripisovali različne čarobne učinke od zdravilnih do škodljivih. Dejstvo pa je, da bazilika pomirja, zbuja tek in pospešuje prebavo.

Uporabljamo jo za:

Uporabno je celo zelišče, ki ga naberemo ali pokosimo tik pred cvetenjem.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]