Mobing

Mobing (izvirno angleško mobbing) oz. trpinčenje/šikaniranje/izživljanje na delovnem mestu je tujka za neetično, ponižujočo in sovražno komunikacijo v obliki psihičnega nasilja na delovnem mestu, ko oseba ali večja skupina oseb psihično zlorablja posameznika in ga spravlja in ohranja v položaju nemoči. Vedenje se pojavlja daljše časovno obdobje (6 mesecev) v pogostih intervalih (vsaj enkrat tedensko).

Definicija trpinčenja

Slovenski zakon o delovnih razmerjih podaja naslednjo uradno definicijo: »Trpinčenje je vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom«.

Enotne definicije znotraj EU zaenkrat še ni.

Izvor izraza mobbing

Besedi trpinčenje v slovenskem prevodu je najbližji angleški pojem mobbing. Izraz mobing izhaja iz latinščine (mobile vulgus) in pomeni nebrzdano množico, drhal. »To mob« v angleščini pomeni napasti, zbrati se drhal, razgrajati. V nekaterih državah ) se kot sinonim uporablja beseda bullying, ki pa se v ZDA uporablja za trpinčenje med vrstniki šolske populacije. V Sloveniji zasledimo delno poslovenjen izraz mobing, delovna zakonodaja pa uporablja izraz trpinčenje

Prva uporaba

Pojem mobing je leta 1984 prvi uporabil nemški indusrijski psiholog in medicinski znanstvenik Heinz Leymann Pravi, da je »mobing vrsta konflikta, v katerem je žrtev izpostavljena sistematičnemu stigmatiziranju in kratenju njenih državljanskih pravic. Trpinčenje na delovnem mestu vključuje sovražno in neetično komunikacijo do žrtve, ki je porinjena v brezmočen in nebogljen položaj«.

Pojavnost

Mobing se pojavlja vsepovsod. Ne samo v podjetjih, ampak tudi znotraj družine, le da so poimenovanja tu drugačna, prikrita.

Pogost vzrok nastanka je nezmožnost ali neznanje reševanja problemov, slabo vodenje zaposlenih, pomembno vpliva pa tudi subjektivni vidik posameznika/ov.

Mobing se je pri nas pojavil šele pred nekaj leti. Sedaj pa je postal eden izmed pomembnejših obravnavanih tem v medijih. Ugotavlja se vedno večja prisotnost, povečevanje pojava tako v podjetjih med zaposlenimi, kot tudi v šolah in v družini.  :

Opredelitve mobbinga po Heinzu Leymannu

Pogoji za opredelitev pojava

Da dobi nasilje na delovnem mestu razsežnosti trpinčenja morata biti izpolnjena dva pogoja :

1. Pogostost (vsaj enkrat na teden)
2. Trajanje skozi daljše časovno obdobje (vsaj šest mesecev)

Oblike trpinčenja

Oblike psihičnega izživljanja Leyman nadalje deli na pet različnih kategorij glede na njihovo naravo  :

1. Ravnanja, ki vplivajo na samo-izražanje in na način komunikacije

• Nadrejeni in sodelavci omejujejo možnost izražanja žrtve, kričijo, zmerjajo, kritizirajo njeno zasebno življenje, telefonsko :*zastrašujejo, ustno ali pisno grozijo, onemogočajo stike.

2. Omejevanje in preprečevanje žrtvinih družabnih stikov

• Z žrtvijo nihče več ne govori, onemogočen je dostop do drugih, z njo delajo kot da je ni.

3. Krnitev žrtvinega ugleda

• Blatenje, neutemeljene govorice, prisiljenost v psihiatrično obravnavo, zasmehovanje vrednosti žrtve, oponašanje :*vedenja, siljenje k delu, ki prizadane žrtvino dostojanstvo, spolne zbadljivke.

4. Napadi na kakovost žrtvinega poklicnega in življenjskega položaja

• Žrtvi odvzamejo naloge, zadolžitve, dobiva nepomembne naloge, naloge pod ali nad njeno strokovno usposobljenostjo, povzročanje :*splošne škode, poškodovanje doma , delovnega mesta.

5. Neposredni napadi na zdravje osebe

• Prisilijo v fizično naporno delo, grožnje s fizičnim nasiljem, blažje oblike nasilja, odkrito spolno nadlegovanje.

Prepoznavanje pojava

Ker se mobingu v današnjem času ne da izogniti, je pomembno, da ga znamo prepoznati. Osredotočamo se na zgoraj navedene oblike ravnanja in na tedensko pojavljanje vsaj pol leta.
Po teh kriterijih si lahko zaposleni pomagajo z ugotovitvijo, ali so res žrtve mobinga. Najhujša oblika je seveda spolno nadlegovanje, ki ga dandanes žal doživlja vse več žensk, izključeni pa niso niti moški.

Procesne faze

Zgoraj omenjena ravnanja pa sama po sebi še ne pomenijo trpinčenja. Leyman v procesu trpinčenja loči 5 faz: 1. Konflikt - Nek kritični dogodek.
2. Nasilna dejanja - Skupaj s psihološkimi procesi sprožijo proces trpinčenja.
3. Vključenost vodstva - Vodstvo je tisto, ki trpinči ali pa napačno oceni stanje. Včasih se nadrejeni ne zavedajo, da s temi :fazami podrejenega psihično potrejo. Ko pa to počnejo zavestno in premišljeno, pomeni, da se mora podrejeni posvetovati z nekom, ki mu lahko pomaga
4. Ožigosanje žrtve kot duševno bolne - Kritična faza, skoraj vedno vodi v izgon ali prisilno zapustitev delovnega mesta.
5. Izključitev, izgon (Posledično lahko pride do posttravmatskega stresnega sindroma, čustvenih pretresov, psihosomatskih bolezni).

Druge opredelitve

Štiri oblike mobinga

• »bullying«: Gre za t.i. prostaško mobiranje od vrha navzdol (najvišji šef - njegovi podrejeni). Pojav je brutalen, povezan s fizičnim nasiljem.
• »bossing«: Je manj brutalna oblika mobiranja s strani nadrejenega, še vedno intenzivna. Žrtev praktično nima možnosti t.i. pobega, nima možnosti zoperstaviti se šefu.
• »mobbing«: Imenovan tudi psihični teror, med sodelavci enakega ranga (Horizontalni mobing) ali različnega ranga, v smislu nadrejeni podrejenega in obratno (Vertikalni mobing). Nasilnež je posameznik ali skupina oseb, ki se spravlja na žrtev zaradi različnih vzrokov (posebnosti, drugačnosti, pravičnosti posameznika)
• »staffing«: Pa je oblika mobiranja podrejenih nad nadrejenimi. Gre za namen znebiti se strogega šefa oz. nadrejenega, ki se najpogosteje pojavlja v javnih institucijah, podjetjih. Novi nadrejeni je spet trpinčen s strani podrejenih, v smislu, da mu ti ne posredujejo ustreznih informacij, potrebnih za uspešno delo, ga ignorirajo, se norčujejo, ga obrekujejo.

Vzroki za nastanek

Najpogostejši vzroki za nastanek mobinga v podjetjih so  :

• nezasedena delovna mesta
• časovna stiska
• toga hierarhija z nezadostnimi možnostmi komunikacije (enosmerna komunikacija)
• visoka odgovornost, a nizka možnost odločanja
• podcenjevanje sposobnosti zaposlenih99
• podcenjevanje dela zaposlenih99

Posledice mobinga

Za podjetje

Zaradi mobinga prihaja v podjetju tudi do absentizma in fluktuacije, kar lahko škodi uspehu in dobičku podjetja.

Za žrtev

Z mobingom lahko sodelavci posameznika izključijo iz družbe. Tako se posameznik počuti nezaželenega in pogosto z njimi pade v konflikt.
Žal pa mobing pusti tudi hujše psihične, somatske posledice na žrtvi, kot so motnje spomina, depresije, Motnje spanja, želodčne težave, bolečine v križu...Lahko izgubijo samospoštovanje in zaupanje do soljudi.
Zato žrtve pogosto potrebujejo tudi strokovno pomoč.

Pravna ureditev

Navedeni so nekateri pravni vidiki, ki jih je potrebno upoštevati, da ne pride do kršenja človekovih pravic preko mobinga oz. trpinčenja na delovnem mestu.

Direktiva iz Sveta Evrope iz leta 1989 V 5. členu določa, da je delodajalec dolžan poskrbeti za varnost in zdravje na vseh področjih, ki so v zvezi z delom.

Ustava Republike Slovenije [1] natančno določa dolžnosti države za zaščito posameznika.
Po 34. členu »ima vsakdo pravico do osebnega dostojanstva in varnosti«.

Zakon o delovnih razmerjih : [2] 41. člen določa, da »mora delodajalec zagotavljati delavcu delo, za katero sta se stranki s pogodbo o zaposlitvi dogovorili, in ne katerokoli delo. Prav tako mora delodajalec delavcu zagotoviti vsa potrebna sredstva in delovni material, ki jih delavec potrebuje, da lahko nemoteno izpolnjuje svoje obveznosti«. 44. člen določa, da »mora delodajalec varovati in spoštovati delavčevo osebnost in ščititi njegovo zasebnost«. 45. člen zagotavlja varovanje dostojanstva delavca pri delu in pred spolnim nadlegovanjem.

S spremembo Zakona o delovnih razmerjih smo v členu 6.a [3] dobili pravno osnovo o prepovedi trpinčenja: prepoved spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem mestu.

Zakonodaja v Sloveniji ima dobro podlago za zaščito delavcev pred mobingom. Dopolniti pa bi jo bilo potrebno z denarno kaznijo povzročitelja mobinga in ne samo delodajalca kot institucijo. Pravne prakse v Sloveniji na tem področju še ni.

Zunanje povezave

• Ustava Republike Slovenije
• Zakon o delovnih razmerjih