Limfocit

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Limfocíti (oz. celice limfatične vrste) so ena od treh vrst belih krvničk (levkocitov) in predstavljajo 20-35 % vseh levkocitov. Nastajajo v rdečem kostnem mozgu. Zaradi svojih sposobnosti uničevanja tujih zajedavcev (bakterij, mikrobov in virusov) predstavljajo glavni del obrambnih mehanizmov specifične imunosti. Ločimo limfocite T, limfocite B ter naravne celice ubijalke.

Razvoj limfocitov[uredi | uredi kodo]

Limfociti se razvijejo prvotno iz pluripotentne matične celice (PMC), vendar se slednje naprej razvijejo v multipotenčne celice limfatične vrste (MMC-M), te pa se usmerijo v usmerjene matične celice limfatične vrste (UMC). Od tukaj naprej poteka razvoj po naslednjih stopnjah:

  • Limfoblast
  • Prolimfocit
  • Veliki limfocit
  • Mali limfocit
  • Limfoplazmocitoidna celica
  • Imunoblast
  • Imunocit
  • Centroblast
  • Centrocit
  • Plazmoblast
  • Proplazmocit
  • Plazmatka

Limfoblast je prva razpoznavna celica limfocitne vrste ob pogoju, da je preparat (v bistvu vzorec krvi) obarvan po Mayu in Grünwaldu ali po Giemsi. Meri 15 do 20 μm, okroglo ali ovalno jedro pa zavzema 4/5 celice, v katerem sta lahko eno ali dve jedrci. Kromatin je drobno zrnat. Citoplazma je svetlo modre barve.

Prolimfocit meri od 7 do 20 μm, jedro pa je enake oblike kot pri predhodniku in vsebuje jedrce. Kromatin je grobo zrnat, z videzom mozaika. Citoplazma je enake barve, vendar je je več.

Veliki limfocit običajno meri od 12 do 20 μm. Jedro je okroglo ali rahlo zažeto ter temno modre barve, z grudasto kromatinsko strukturo. Citoplazme je še vedno veliko, vendar je svetlo sivomodre barve in vsebuje azurofilna zrnca.

Mali limfocit je velikosti 9 do 12 μm. Jedro in struktura kromatina sta enaki. Jedrca niso več vidna z običajnim obarvanjem. Citoplazma je enake barve, vendar je je zelo malo in je omejena na ozek rob okoli jedra. Če so v tej stopnji azurofilna zrnca v citoplazmi prisotna, obstaja možnost, da se bo ta celica razvila v limfocit T.

Limfoplazmocitoidna celica je velikosti srednjega velikega limfocita in ima značilnosti limfocita in plazmatke.

Imunoblast je dokaj velika celica, z velikostjo od 20 do 30 μm. Jedro je okroglo z enim svetlim in velikim jedrcem v sredini. Kromatin je drobno mrežast. Citoplazma je obilna in je svetlo modre barve.

Imunocit je v povprečju večji od 20 μm. Jedro, struktura kromatina in citoplazma so enaki, s to razliko, da je slednja pretežno bledo modre barve, ob robu celice pa temnejša.

Centroblast, ki meri 10-40 μm, ima okroglo jedro z 2 do 4 jedrci, ki so ob robu jedra. Kromatin je drobno zrnast, citoplazme pa je malo in je modre barve.

Centrocit se od predhodnika razlikuje v tem, da je manjši in ima zažeto jedro, zrelejšo kromatinsko strukturo in svetlo modro citoplazmo.

Plazmoblast, ki meri od 20 do 30 μm, ima močno bazofilno citoplazmo. Jedro je veliko in okroglo, kromatin je rahel in drobno mrežast. V endoplazemskem retikulumu (ER) s številnimi ribosomi nastajajo imunoglobini.

Proplazmocit je vmesna stopnja med plazmoblastom in plazmatko. V jedru je še jedrce, kromatin je v manjših grudah. Prostornina citoplazme je večja.

Plazmatka meri od 12 do 20 μm in je ovalne oblike. Jedro je enake oblike in leži v enem polu celice. Kromatin je gost. Citoplazma je intezivno modre barve, ob enem delu jedra je svetlejša.

Nekatere plazmatke vsebujejo tudi Russelova telesca.

Funkcija limfocitov[uredi | uredi kodo]

Limfociti T[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Limfocit T

Limfociti T so nosilci celične imunosti, ki poteka z neposredno citotoksično aktivnostjo (neposredno uničijo okužene celice oziroma celice, ki jih prepoznajo za tuje) ter z izločanjem limfokinov.

Limfociti B[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Limfocit B

Limfociti B so odgovorni za humoralno imunost, ki se vrši s proizvodnjo protiteles.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Opombe in reference[uredi | uredi kodo]

  • A. Kocijančič, F. Mrevlje in D. Štajer. (2005). Interna medicina. Ljubljana: Littera picta.
  • Pickering, W.R. (2002). Biologija: Shematski pregledi. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]