Langres

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 47° 52’ severne širine, 5° 20’ vzhodne dolžine

Občina Langres
Vrata mestne hiše, Langres

Blason-Langres-Ancien-1.svg
Grb
Lega
Zemljepisna dolžina: 05° 20' 02" E
Zemljepisna širina: 47° 51' 48" N
Uprava
Država Francija
Regija: Šampanja-Ardeni
Departma: Haute-Marne (podprefektura)
Okrožje: Langres
Kanton: Langres
Interkomunaliteta: Skupnost občin
Étoile de Langres
Župan: Christian Nolot
(2001-2008)
Statistični podatki o
Površina kopnega:¹ 22,33 km²
Prebivalstvo
(1999)
9.586
 - gostota: (1999) 429/km²
Razno
INSEE/Poštna številka 52269/ 52200:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).
Francija
severni del starega mesta

Langres je naselje in občina v severni francoski regiji Šampanja-Ardeni, podprefektura departmaja Haute-Marne. Leta 1999 je naselje imelo 9.586 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Kraj leži v severnem predgorju Langreške planote. Je važno železniško križišče med Parizom in Baslom ter Dijonom in Nancyjem oz. Lillom.

Administracija[uredi | uredi kodo]

Lega okrožja v regiji

Langres je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine Balesmes-sur-Marne, Champigny-lès-Langres, Chanoy, Chatenay-Mâcheron, Courcelles-en-Montagne, Culmont, Faverolles, Humes-Jorquenay, Marac, Mardor, Noidant-le-Rocheux, Ormancey, Peigney, Perrancey-les-Vieux-Moulins, Saint-Ciergues, Saints-Geosmes, Saint-Martin-lès-Langres, Saint-Maurice, Saint-Vallier-sur-Marne, Vauxbons in Voisines s 14.481 prebivalci.

Naselje je prav tako sedež okrožja, v katerem se nahajajo kantoni Auberive, Bourbonne-les-Bains, Fayl-Billot, Laferté-sur-Amance, Langres, Longeau-Percey, Neuilly-l'Évêque, Prauthoy, Terre-Natale in Val-de-Meuse s 46.842 prebivalci.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Langres je bil glavno mesto keltskega plemena Lingoni, v rimskem času imenovan Andematunnum, kasneje Lingones.

S prihodom rimljanov je bil kraj utrjen, postal je pomembno križišče več rimskih cest. Po obdobju vpadov je kraj začel cveteti, tudi zaradi naraščajočega političnega vpliva svojih škofov, ki so pokrivali ozemlja Šampanje, Burgundskega vojvodstva in Franche-Comtéja. V 9. stoletju so pridobili pravico do kovanja denarja, v letu 927 tudi pravico do imenovanja vojaškega poveljnika kraja. Škof je imel naslov vojvode in najvišjega plemiča Francije. Težavna 14. in 15. stoletje sta bila zadosten razlog za okrepitev njegovih fortifikacij, katere so staremu delu še vedno dajale izgled utrjenega mesta, sam kraj pa je vstopil v obdobje kraljevega skrbništva. Renesansa je kraju vrnila blaginjo, v tem času so bile zgrajene številne javne, verske in vojaške zgradbe. V 19. stoletju jim je bila v "Vaubanovem slogu" dodana še citadella.

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Langres je na seznamu francoskih umetnostno-zgodovinskih mest.

  • keltsko-rimski Slavolok zmage iz leta 20 pred Kristusom;,
  • sistem utrdb, zgrajenih v obdobju od rimskih časov do 19. stoletja,
  • Katedrala Saint-Mammès de Langres (1150-1196),
  • cerkev sv. Martina (12. do 15. stoletje),
  • Châteu du Mont (15. stoletje),
  • La tour Saint Ferjeux (1472),
  • Les tours de Navarre et d'Orval (1511-1519),
  • La tour Saint Jean (1540),
  • La porte de l'Hôtel de Ville (1592),
  • La porte Henry IV (1604-1846),
  • La porte des Moulins (1647);
  • Hôtel du Breuil de Saint-Germain (1760-1850),
  • Le Collège Diderot s kapelo (1770),
  • Hôtel de ville (1776-1783),
  • La porte des Terreaux,
  • La porte Boulière,
  • La porte Longe-Porte,
  • La tour Virot,
  • La citadelle,

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]