Kroženje vode

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Shema kroženja vode v naravi

Kroženje vode, tudi vodni krog, je neprestano kroženje vode v Zemljini hidrosferi. Morje, kontinenti in ozračje so največji zbiralniki vode na Zemlji. So v stalnem medsebojnem ravnotežju. Sevanje sonca poganja kroženje vode in s tem vpliva na izhlapevanje vode tako, da v ozračje prehaja v obliki vodnih hlapov. Izhlapevanje vode poteka iz ledenikov, zasneženih površin, ribnikov, jezer in oceanov. Z izhlapevanjem v ozračje pride največ vode iz oceanov. Tudi pri dihanju vsa živa bitja oddajajo v ozračje ogljikov dioksid in vodo. Pri izgorevanju organskih snovi, nafte, lesa in drugih snovi prehajajo vodni hlapi v ozračje. Izhlapela voda se pri ohladitvi s pomočjo dviganja zračnih mas kondenzira, ter jo spremeni v meglo, roso in tvori oblake. Pri še večji ohladitvi pa se spremenijo vodni hlapi v točo, sneg in led. S padavinami dežja, toče in snega pa se ciklus kroženja vode sklene.

Opis[uredi | uredi kodo]

Sonce, ki poganja vodni ciklus, segreje vodo v oceanih in morjih. Voda izhlapeva kot vodna para v zraku. Led in sneg lahko sublimirata neposredno v vodno paro. Dvigajoči zračni tokovi lahko dvignejo paro v ozračje, kjer hladnejše temperature povzročijo, da se strnejo v oblake. Zračni tokovi premikajo vodne pare po vsem svetu, kjer delci oblaka trčijo, zrastejo in padejo iz neba kot padavine. Nekaj padavin pade kot sneg ali toča in se lahko naberejo v ledu in ledenikih, ki lahko shranijo zamrznjeno vode za tisoče let. Večina vode pade nazaj v oceane ali na zemljo kot dež. Del odvečne vode (voda, katere zemlje ne more vpiti) steče v doline in reke. Odvečne vode in podzemne vode so shranjene kot sladke vode v jezerih. Nekatere vode prodrejo globoko v zemljo in dopolnijo vodonosnike, ki so zaloge sladke vode za dolgo časa. Nekatere ostanejo blizu površine zemlje in lahko pronicajo nazaj v površinske vode telesa (in morje), kot je odvajanje podzemne vode. Nekatere podzemne vode stečejo skozi odprtine v zemeljsko površje in pridejo ven kot sladkovodna voda. Sčasoma se voda vrne v morje, kjer se naš vodni cikel začne.

Povprečni čas hranjena vode[1]
Okolje Povprečni čas hranjenja
Antarktika 20,000 let
Oceani 3,200 let
Ledeniki 20 to 100 let
Sezonska snežna odeja 2 to 6 mesecev
Vlažnost tal 1 to 2 mesecev
Podzemna: plitka 100 to 200 let
Podzemna: globoka 10,000 let
Jezera 50 to 100 let
Reke 2 to 6 mesecev
Atmospfera 9 dni

Različni procesi[uredi | uredi kodo]

Padavine[uredi | uredi kodo]

So kondenzirane vodne pare, ki padejo na površino Zemlje. Največ padavin se pojavlja v obliki dežja, pa tudi snega, toče in sodre. Približno 505.000 km3(121.000 cu mi) z vode pade zaradi padavin vsako leto, od tega 398.000 km3 (95.000 cu mi), pa v oceane.

Prestrezanje rastlin[uredi | uredi kodo]

Padavine, ki so jih prestregli listi rastlin sčasoma izhlapijo nazaj v ozračje in ne padejo na tla.

Taljenje snega[uredi | uredi kodo]

Voda, ki nastane ob toplenju snega.

Infiltracija[uredi | uredi kodo]

Pretok vode iz talne površine v tla. Ko se vpoji, voda postane vlaga tal ali podtalnica.

Podzemni tok[uredi | uredi kodo]

Pretok vode pod zemljo, v območje vodotokov. Podzemna voda, se lahko vrne na površino (npr. kot spomladi ali če jo izčrpanamo) ali pa sčasoma pronica v oceane. Voda se vrne na površino zemljena nižji od nadmorske višine, kjer je stekla v zemljo, zaradi sile zemljine gravitacije. Podzemna voda po navadi teče počasi in se tudi počasi polni, tako da lahko ostane v vodotokih tisoče let.

Izhlapevanje[uredi | uredi kodo]

Transformacija vode iz tekočega v plinsko fazo in premik iz tal ali vodnih teles v ozračje. Vir energije za izhlapevanje je predvsem sončnega sevanja/energija. Izhlapevanje pogosto implicitno vključuje transpiracijo iz rastlin (evapotranspiration). Skupna letna evapotranspiracija znaša približno 505.000 km3 (121.000 cu mi) vode in 434.000 km3 (104.000 cu mi), ki izhlapeva iz oceanov.

Sublimacija[uredi | uredi kodo]

Sprememba neposredno iz trdne vode (snega ali ledu), v vodno paro.

Advekcija[uredi | uredi kodo]

Pretok vode - v trdnem, tekočem ali hlapov - skozi atmosfero. Brez advekcije, se voda, ki je izparela nad oceani ne bi mogla vrniti nazaj nad zemljo.

Kondenzacija[uredi | uredi kodo]

Preoblikovanje vodne pare v tekoče kapljice vode v zraku, Kondenzacija proizvaja meglo in oblake.

Transpiracija[uredi | uredi kodo]

Sprostitev vodne pare iz rastlin v zrak. Vodna para je plin, ki ga ni mogoče videti.

Vplivi na podnebje[uredi | uredi kodo]

Vodni cikel se napaja iz sončne energije. 86% svetovnega izhlapevanja pride iz oceanov. Brez hlajenja, bi učinek izparevanja na učinek tople grede povzročil precej višjo temperaturo površine 67 °C (153 °F) in toplejši planet.

Vpliv na biogeokemijski ciklus[uredi | uredi kodo]

Vodni krog je sam po sebi biogeokemijski ciklus, pretok vode nad in pod zemljo, je ključni element drugih biogeokemičnih ciklov. Presežna voda je pomebna za skoraj ves premik usedlin in fosforja od zemlje do vode. Slanost oceanov izhaja iz erozije in prenosa raztopljenih soli iz zemlje. Cvetenje jezer je predvsem zaradi fosforja, ki se uporablja za gnojenje polj, ki se potem in z vodo steče v reke. Tako dovečne vode in tokovi podzemnih vod igrajo pomembno vlogo pri prevozu dušika iz zemlje v vodne vire. Mrtva cona na izhodu iz reke Mississippi, je posledica nitratov iz gnojil, ki se izvajajo izven kmetijskih zemljišč in tečejo po reki navzdol v Mehiški zaliv. Odvečna voda prav tako igra vlogo pri kroženju ogljika, spet z prenosom iz kamnin in prsti.

Spremembe v daljšem časovnem obdobju[uredi | uredi kodo]

Vodni cikel opisuje procese, ki poganjajo pretok vode skozi hidrosfero. Vendar, veliko več vode, je "v skladiščene" za dolgo časa, kot se je dejansko premika skozi ciklus. Skladišča za veliko večino vse vode na Zemlji so oceani. Ocenjuje se, da od 332.500.000 mi3 (1.386.000.000 km3) na svetu oskrbe z vodo, približno 321.000.000 mi3 (1.338.000.000 km3) je shranjena v oceanih, ali približno 95%. Prav tako ocenjuje, da oceani oddajo okoli 90% vode za izhlapivanje, katera se vrne v vodni krog.

V hladnejših klimatskih obdobjih se ustvari vec ledenikov in dovolj svetovne oskrbe z vodo je akumuliranih v ledu, tako da se zmanjšo količine, v drugih delih vodnega cikla. V toplih obdobjih pa velja ravno nasprotno. V zadnji ledeni dobe, so ledeniki prekrivali skoraj eno tretjino Zemlje, zaradi česar so bili oceani okoli 122m nižji kot danes. V zadnjem globalnem ogrevanju "toplem uroku," pred približno 125.000 leti, je bilo morje približno 5,5m višje kot je zdaj. Približno tri milijone let nazaj so blii oceani do 50 m višje.

Umik, zmanjševanje ledenikov je tudi primer spremembe v vodnem ciklusu, saj pritok vode do ledenikov ne more slediti izgubi vode pri taljenju ledenika. Zmanjševanje ledenikov se je od leta 1850 močno povečalo.

Človeške dejavnosti, ki spreminjajo vodni ciklus, vključujejo:

   - Kmetijstvo
   - Industrijo
   - Spremembo kemijske sestave ozračja
   - Gradnja jezov
   - Krčenja gozdov in pogozdovanje
   - Odstranitev podzemne vode iz vodnjakov
   - Odvzem vod iz rek
   - Urbanizacija

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ PhysicalGeography.net. CHAPTER 8: Introduction to the Hydrosphere. Retrieved on 2006-10-24.