Kafrovec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Kafrovec
Stari kafrovec iz Japonske, ki naj bi bil star preko 1000 let
Stari kafrovec iz Japonske, ki naj bi bil star preko 1000 let
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Deblo: Magnoliophyta (kritosemenke)
Razred: Magnoliopsida (dvokaličnice)
Red: Laurales (lovorovci)
Družina: Lauraceae (lovorovke)
Rod: Cinnamomum (cimetovec)
Vrsta: C. camphora
Znanstveno ime
Cinnamomum camphora
(L.) Sieb.

Kafrovec (znanstveno ime Cinnamomum camphora) je vednozeleno drevo, ki je samoniklo na Japonskem, Kitajskem in v Koreji.

Opis[uredi | uredi kodo]

Kafrovec je drevo, ki zraste do 15 metrov v višino[1]. Listi drevesa so usnjati, po zgornji strani svetlo zeleni in jajčasti s koničastim vrhom. Na veje so nameščeni premenjalno, imajo pa tri izrazite listne žile. Mladi lističi so rdečkaste barve.

Cvetoovi so združeni v pakobule in poženejo v zalistju. Barva drobnih cvetov je bela do rumeno bela. Iz oplojenih cvetov se razvijejo plodovi v obliki drobnih jagod premera do 10 mm, ki ob dozoritvi postanejo rdeče vijolične barve.

Razširjenost in uporabnost[uredi | uredi kodo]

Kafrovec uspeva v tropskem in subtropskem podnebju, razmnožuje pa se s semeni ali potaknjenci. V vseh delih drevesa so eterična olja, ki imajo značilen vonj. V koreninah se ta olja kopičijo v posebnih votlinicah. Drevo že od nekdaj gojijo prav zaradi teh olj, ki so jih v preteklosti pridobivali iz posekanih dreves, danes pa jih pridobivajo iz vseh delov rastline.

Olja, pridobljena iz kafrovca so se nato uporabljala v industriji celuloida, brezdimnega smodnika ter kot sredstva za odganjanje parazitov in kot insekticid. Poleg tega je bil kafrovec v preteklosti pomemben v kulinariki. Eterična olja so uporabljali pri izdelavi slaščic. Tako so na Kitajskem v času dinastije Tang (618 - 907) s kafrovcem dodajali okus nekakšnemu sladoledu. V stari andaluzijski kuharici iz 13. stoletja pa so našli tudi recept za meso z jabolki, začinjeno s kafro in muškatom [2]. Iz 13. stoletja izvira tudi recept za datelje z medom, začinjene s kafro[3]. Kafra je kot začimba v Evropi izgubila pomen do renesanse. Poleg tega se je kafrovec pogosto uporabljal tudi v ljudskem zravilstvu.

Danes ima kafrovec poseben pomen le še v kulinariki Indije, kjer je poznan pod imenom Pachha Karpooram (dobesedni pomen zelena kafra ali surova kafra po tamilsko).

V hindujskem obredu puja kafro žgejo v posebnih obrednih žlicah pri izvajanju aartija.

Vejice in liste kafrovca uporabljajo tudi v sečuanski kuhinji za prekajevanje in pripravo race po zhangchajsko.

Invazivna vrsta[uredi | uredi kodo]

Kafrovec so v Avstralijo prinesli leta 1822 kot okrasno drevo za parke in vrtove. V primernem podnebju se je drevo nenadzorovano razširilo in je v Queenslandu in osrednjem ter severnem delu New South Walesa postalo invazivna vrsta, ki ogroža naravni ekosistem[4]. Kafrovčev velik koreninski sistem namreč v omenjenih področjih uničuje rečne bregove ter komunalno infrastrukturo. Listi kafrovca vsebujejo tudi veliko ogljika, ki onesnažuje vodo in ogroža njen ekosistem. Olja iz odmrlega listja tudi onemogočajo reprodukcijo drugih drevesnih vrst, hitro širjenje semen pa prav tako ogroža druge drevesne vrste v Avstraliji. S plodovi se namreč hranijo ptice, ki s svojimi iztrebki hitro širijo semena kafrovca. Kafrovec je tako ponekod že ogrozil populacijo evkaliptusa, ki je glavni vir prehrane za ogrožene koale v vzhodnih delih Avstralije.

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Lanzara, P.; Pizetti, M. (1984). Drevesa. Ljubljana: Mladinska knjiga. 
  2. ^ " An Anonymous Andalusian Cookbook of the 13th century" Translated Charles Perry, taken from Cariadoc¹s Miscellany
  3. ^ "In A Caliph's Kitchen" by David Waines
  4. ^ Noxious weed declaration for NSW

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]