John Horton Conway

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
John Horton Conway
John H Conway 2005.jpg  *
John Horton Conway na konferenci o kombinatorični teoriji iger, junij 2005
Rojstvo 26. december 1937({{padleft:1937|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:26|2|0}}) (76 let)
Liverpool
Državljanstvo Flag of the United Kingdom.svg Združeno kraljestvo
Poklic matematik

John Horton Conway, FRS, angleški matematik, * 26. december 1937, Liverpool, Anglija.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Conway je že zelo zgodaj pokazal zanimanje za matematiko. Zelo ga je zanimala tudi astronomija.

Študiral je na Univerzi v Cambridgeu, kjer je diplomiral leta 1959 in doktoriral leta 1964. Med študijem je strastno igral backgammon.

Med drugim raziskuje na področju končnih grup, teorije vozlov, teorije števil, kombinatorične teorije iger in teorije kodiranja.

Med ljubiteljskimi matematiki je verjetno najbolj znan po svojem delu na področju kombinatorične teorije iger in po iznajdbi igre življenja (ploskavcev), vrste ravninskih celičnih avtomatov. Pri tem je pravzaprav poenostavil von Neumannove zgodnejše zamisli. Je tudi eden od avtorjev igre popkov, kakor tudi igre filozofski nogomet. Razvil je več podrobnih analiz drugih iger in ugank, kot je na primer kocka soma. Ukvarjal se je s še vedno nerešenim angelskim problemom.

Razvil je nov sistem surrealnih števil, ki so v tesni povezavi z nekaterimi igrami. Značilnosti teh števil je prvič zapazil pri opazovanju igre go. Knuth si jih je prvi zamislil in jih leta 1974, navdušen nad Conwayjevim delom, uporabil v svojem matematičnem romanu Surrealna števila (Surreal Numbers). Conway je iznašel tudi poimenovanje skrajno velikih števil, Conwayjev zapis verižnih puščic.

Z Michaelom Guyjem je v sredini 1960-ih ugotovil da obstaja 64 konveksnih neprizmatičnih enotnih polihoronov.

Raziskoval je klasifikacijo končnih enostavnih grup in odkril Conwayjeve grupe. Za računanje dneva v tednu je iznašel algoritem sodnega dne.

Razvil je algoritem za računanje magičnih kvadratov reda 4n + 2, pri celem n.

Trenutno je profesor matematike na Univerzi Princeton. Leta 1981 so ga izbrali za člana Kraljeve družbe.

Napisal je več knjig, med njimi: Atlas končnih grup (Atlas of Finite Groups), O številih in igrah (On Numbers and Games), Zmagovite poti za vaše matematične igre (Winning Ways for your Mathematical Plays) in Knjiga števil (The Book of Numbers).

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]